Kdo bo Tisti?

Ko je pred natanko tremi leti, sredi julija 2006, se pravi le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami Zoran Janković napovedal svojo kandidaturo za ljubljanskega župana in jo kasneje tudi uspešno realiziral na volitvah, je to imelo velik pomen ne le za Ljubljano, ampak tudi za celotno Slovenijo.

Njegova kandidatura je bila, kot je znano, povezana s tem, da so ga novembra 2005 odstavili z mesta predsednika uprave Mercatorja. Pri tem sta odločilno vlogo odigrala dva tedaj največja lastnika Mercatorja, Istrabenz in Pivovarna Laško. Ali pa kar dva najbolj razvpita »tajkuna« Igor Bavčar in Boško Šrot. Njegova izvolitev je bil eden tistih sladko-grenkih preobratov, ki se v politiki sicer redko, pa vendar redno dogajajo. Recimo ko si je Drnovšek pustil izglasovati nezaupnico aprila 2000, prepustil vladanje desnici in nato jeseni istega leta popeljal LDS do najvišje zmage v zgodovini slovenskih parlamentarnih volitev. Ali pa zmaga SDS štiri leta kasneje in vzpostavitev pomladne vlade po več kot desetletni vladavini »komunistične kontinuitete«. Tako se je, potem ko so mu vzeli »mega« podjetje, vrnil kot »direktor« glavnega mesta. Tistim, ki so ga odstavljali – in Janković ni skrival mnenja, da za njegovo odstavitvijo stoji Janez Janša –, prav gotovo ni bilo lahko.

Skratka, njegova izvolitev in kasnejše delovanje imata širši pomen, kot je le zmaga nekega župana v neki mestni občini. Pa ne gre toliko za to, da je bil nekaj časa – ko je razpadala LDS, ko se Zares še ni vzpostavil in ko je Borut Pahor še premišljeval o tem, ali ga oblast sploh zanima – edina opozicija vladi Janeza Janše. Tudi ne gre toliko za to, da je bil največji kritik tedanje vladajoče koalicije in da je bil njegov vzpon prva realna napoved zmage levice na lanskoletnih državnozborskih volitvah. Vse to je konec koncev predmet političnega disputa – nekateri to širšo zgodbo vrednotijo pozitivno, nekateri negativno, odvisno pač, kateremu polu političnega sveta pripadate.

Pomen Jankovićeve izvolitve je treba iskati nekje drugje: postavil je visok standard glede tega, kakšna osebnost je primerna za župana in kako je treba zastaviti vodenje mestne občine. Iz Novega mesta in zgolj na podlagi medijskih poročil je težko podati realno oceno njegovega županovanja, pa vendar to morda ni tako pomembno. V resnici je ta pomen v tem, da je ustvaril nekakšen mit o »Jankoviću«. Mit o županu, ki ima za sabo veliko kilometrine, ki je že uspešno vodil pomemben gospodarski projekt. Mit o županu, ki se ne podreja državi, ampak suvereno vodi svoje mesto. Mit o županu, ki postavlja jasne cilje in tudi sproti preverja njihovo uresničevanje. Mit o županu, ki ima sicer jasne politično usmeritev, pa vendar gre njegova podpora daleč prek meja političnih barikad.

Pa tak nemara ni le »Janković«. Svoje mite gradijo tudi v Kopru in Celju. Pa morda v Šentjerneju in Krškem, če se obrnemo k našim krajem. Šentjernejski župan Hudoklin svojo občino vodi že od leta 1995, vse od kar se je odcepila od MO Novo mesto. Franc Bogovič, župan Krškega, vodi to občino vse od leta 1998. Bojan Šrot je župan Celja postal leta 1998 in je nato še dvakrat prepričljivo zmagal na volitvah. Boris Popovič se je na mesto župana Kopra povzpel leta 2002 in suvereno, s kar 70 odstotno podporo, zmagal tudi na volitvah leta 2006.

Gre za župane, ki vsaj za zunanji, nemara romantičen pogled vsi nekako zbujajo vtis, da vedo, kaj hočejo in kako to uresničiti. Gre za župane, katerih sloves gre prek meja neke občine. »Poglejte, kaj je Popovič naredil za Koper! Ali pa Šrot za Celje!« se pogosto sliši »za šankom«. Ti župani dajejo vtis, da se mesto da voditi. To so župani, ki se ne izgovarjajo na nesrečne okoliščine in gospodarsko krizo, temveč razmere in okoliščine vedno obrnejo v prid občin, ki jih vodijo. Če pa že naletijo na zapreke, jih v imenu svojih mest skušajo z vso odločnostjo razbiti in onemogočiti. Zanimivo pri njih je to, da so politične stranke v svoji občini bodisi spravili povsem na rob pomembnosti (kot na primer Popovič in Janković) ali pa jim je uspelo pridobiti široko podporo strank, ne glede na osnovno politično usmerite (Šrot, Bogovič, Hudoklin).

In kdo bo (in kdaj) v Novem mestu Tisti?

blog comments powered by Disqus
Preberite še
  1. Sedaj so delavci postali tisti, ki dajejo subvencijo podjetjem, s tem ko so se odpovedali 10 – 15 odstotkom svoje plače. Za krizo niso krivi oni, ampak pogoltnost kapitala. Delavci pa so tisti, ki sedaj ta kapital rešujejo,

    je povedala Lidija Jerkič, predsednica sindikata SKEI. Povezava....

  2. Gogino poletje: Barica Smole, Tisti občutek

    Gogino poletje je Parkova literarna priloga, ki nastaja v sodelovanju z literarno zbirko Založbe GOGA. Kratko zgodbo je prispevala Barica...

  3. Tisti, ki trdi, da je Glavni trg, ta biser Novega mesta, kot bi rekel Kuljaj, na poti vstajenja, se hudo moti. Postavljam nič kaj revolucionarno trditev, da je Novo mesto bolj mrtvo kot kadar koli. Celotno mesto pa je med prazniki in vikendi kvečjemu mesto duhov.

    je v svojem Nadlistku v zadnjem Parku zapisal kolumnist Damir Skenderović. Povezava....