Po definiciji SSKJ je prevrat hitra, velika in navadno nasilna sprememba. Izvolitev novega vodstva je bila sprememba, vendar ni bila nasilna; kako velika je bila, je čisto relativno vprašanje; hitra pa v tem kontekstu pomeni tudi nenadna, kar pa v primeru volitev v SD Novo mesto ne drži, saj je bil to REDNI zbor članstva, ki se dogodi vsake 4 leta (nenadna sprememba bi bila, če bi bil to na hitro sklican izredni zbor članstva). Torej izvolitev novega vodstva SD vsekakor ni bil prevrat. Po nobeni definiciji.

Prav tako je zavajajoča vaša izjava, da je to bila organizirana akcija za odstranitev trenutnega vodstva. To preprosto ne drži. Tisti, ki smo podpirali Tomaža Kovačiča, smo se organizirali v podporo njemu kot kandidatu. In zdi se mi zelo neprimerno, da želite moje osebno čutenje podpore določenemu kandidatu interpretirati kot željo po odstranitvi drugega. Po tej vaši logiki so npr. vsi volivci Baracka Obame zanj glasovali zato, ker so smrtno sovražili Johna McCaina.

Uroš, kolikor vem niste bili blizu središča dogajanja v volilnem procesu naše stranke, tako da imate premalo informacij, da bi lahko realno ocenjevali “očitnost bojev” (kakor ste se izrazili) v naši stranki. Vseeno pa razumem vaše mnenje, saj so te informacije, ki ste jih lahko prebirali v določenih medijih, prihajale le iz enega vira. Strategija kandidata, ki je želel obdržati svojo funkcijo, je namreč bila javno označiti kandidaturo nasprotnega kandidata, kot prevrat. In to mu je odlično uspelo, saj je kot dolgoletni politik imel lažji dostop do novinarjev, slednji so se hitro zadovoljili z enostransko interpretacijo in jo nekritično povzeli, svoje pa je pripomogla tudi komunikacijska pasivnost nasprotnega tabora.

Spoštovani Uroš, predlagam da ta pogovor tukaj na spletnem časopisu končava in ga nadaljujeva kje drugje. Kolikor vem, se še niste sestali z novim predsednikom novomeške občinske SD in v kolikor bi želeli dobiti tudi intepretacijo drugega kandidata, bi poskusil jaz to organizirati (s Tomažem se namreč o tem še nisem pogovarjal).

Vsak dober novinar se zaveda, da so informacije z vseh strani ključne za izogib nenamernim napačnim interpretacijam in nekritičnemu povzemanju virov.

Lep pozdrav,
Matej Ramuta

Po definiciji SSKJ je prevrat hitra, velika in navadno nasilna sprememba. Izvolitev novega vodstva je bila sprememba, vendar ni bila nasilna; kako velika je bila, je čisto relativno vprašanje; hitra pa v tem kontekstu pomeni tudi nenadna, kar pa v primeru volitev v SD Novo mesto ne drži, saj je bil to REDNI zbor članstva, ki se dogodi vsake 4 leta (nenadna sprememba bi bila, če bi bil to na hitro sklican izredni zbor članstva). Torej izvolitev novega vodstva SD vsekakor ni bil prevrat. Po nobeni definiciji.

Prav tako je zavajajoča vaša izjava, da je to bila organizirana akcija za odstranitev trenutnega vodstva. To preprosto ne drži. Tisti, ki smo podpirali Tomaža Kovačiča, smo se organizirali v podporo njemu kot kandidatu. In zdi se mi zelo neprimerno, da želite moje osebno čutenje podpore določenemu kandidatu interpretirati kot željo po odstranitvi drugega. Po tej vaši logiki so npr. vsi volivci Baracka Obame zanj glasovali zato, ker so smrtno sovražili Johna McCaina.

Uroš, kolikor vem niste bili blizu središča dogajanja v volilnem procesu naše stranke, tako da imate premalo informacij, da bi lahko realno ocenjevali “očitnost bojev” (kakor ste se izrazili) v naši stranki. Vseeno pa razumem vaše mnenje, saj so te informacije, ki ste jih lahko prebirali v določenih medijih, prihajale le iz enega vira. Strategija kandidata, ki je želel obdržati svojo funkcijo, je namreč bila javno označiti kandidaturo nasprotnega kandidata, kot prevrat. In to mu je odlično uspelo, saj je kot dolgoletni politik imel lažji dostop do novinarjev, slednji so se hitro zadovoljili z enostransko interpretacijo in jo nekritično povzeli, svoje pa je pripomogla tudi komunikacijska pasivnost nasprotnega tabora.

Spoštovani Uroš, predlagam da ta pogovor tukaj na spletnem časopisu končava in ga nadaljujeva kje drugje. Kolikor vem, se še niste sestali z novim predsednikom novomeške občinske SD in v kolikor bi želeli dobiti tudi intepretacijo drugega kandidata, bi poskusil jaz to organizirati (s Tomažem se namreč o tem še nisem pogovarjal).

Vsak dober novinar se zaveda, da so informacije z vseh strani ključne za izogib nenamernim napačnim interpretacijam in nekritičnemu povzemanju virov.

Lep pozdrav,
Matej Ramuta

lp
Uroš Lubej
Park

lp
Uroš Lubej
Park

Vse to lahko najdeš napisano prav na tej strani. Selektivno in pristrano branje člankov (vsebine) je prepogosta mana politikov. Ne nalezi se je.

Teorijo zarote bo potrebno tako še malo pregnesti ali (če hočeš) prevrniti.

Vse to lahko najdeš napisano prav na tej strani. Selektivno in pristrano branje člankov (vsebine) je prepogosta mana politikov. Ne nalezi se je.

Teorijo zarote bo potrebno tako še malo pregnesti ali (če hočeš) prevrniti.

Mislim da noben resen novinar ali kolumnist (da ne rečem politični analitik), demokratičnega procesa ne bi poimenoval kot prevrat. Vsi mi, ki smo kandidirali za člane predsedstva SD, smo oddali svoje kandidature in tako prišli na volilne lističe. Nato je članstvo odločilo kdo bo izvoljen v predsedstvo. In v tem ni čisto nič prevratniškega.

Po logiki, ki ste jo v članku predstavili, je bil prevratnik leta 2004 tudi Janez Janša, ki je zmagal na volitvah in od Antona Ropa prevzel premiersko mesto (po vaše, naredil prevrat). Enako Borut Pahor leta 2008. In seveda velik del poslancev.

Sicer pa moram reči, da na nek način razumem zakaj v svojih kolumnah v zadnjem času tako radi postavljate Socialne demokrate v negativni kontekst. Na levici je namreč gneča, zato je potrebno pomagati svojemu favoritu, Gregorju Macedoniju (ki je mimogrede tudi direktor založbe, pri kateri izhaja vaš časopis).

Pa ne me razumeti narobe – nimam nič proti temu, da medij podpre enega izmed kandidatov za politično funkcijo. Nenazadnje, v ZDA je povsem običajno, da se mediji pred volitvami opredelijo za enega ali drugega predsedniškega kandidata. Vseeno pa mislim da lahko tak medij ohrani delček verodostojnosti s tem, da korektno piše o ostalih – torej da se ne uporablja napačna raba izrazov, kar nato (hote ali nehote) služi zavajanju bralcev.

Pa lep pozdrav,
Matej Ramuta

Mislim da noben resen novinar ali kolumnist (da ne rečem politični analitik), demokratičnega procesa ne bi poimenoval kot prevrat. Vsi mi, ki smo kandidirali za člane predsedstva SD, smo oddali svoje kandidature in tako prišli na volilne lističe. Nato je članstvo odločilo kdo bo izvoljen v predsedstvo. In v tem ni čisto nič prevratniškega.

Po logiki, ki ste jo v članku predstavili, je bil prevratnik leta 2004 tudi Janez Janša, ki je zmagal na volitvah in od Antona Ropa prevzel premiersko mesto (po vaše, naredil prevrat). Enako Borut Pahor leta 2008. In seveda velik del poslancev.

Sicer pa moram reči, da na nek način razumem zakaj v svojih kolumnah v zadnjem času tako radi postavljate Socialne demokrate v negativni kontekst. Na levici je namreč gneča, zato je potrebno pomagati svojemu favoritu, Gregorju Macedoniju (ki je mimogrede tudi direktor založbe, pri kateri izhaja vaš časopis).

Pa ne me razumeti narobe – nimam nič proti temu, da medij podpre enega izmed kandidatov za politično funkcijo. Nenazadnje, v ZDA je povsem običajno, da se mediji pred volitvami opredelijo za enega ali drugega predsedniškega kandidata. Vseeno pa mislim da lahko tak medij ohrani delček verodostojnosti s tem, da korektno piše o ostalih – torej da se ne uporablja napačna raba izrazov, kar nato (hote ali nehote) služi zavajanju bralcev.

Pa lep pozdrav,
Matej Ramuta