Sprejet konservatorski program za prenovo tržnice Za prenovo, vendar z upoštevanjem kulturne dediščine (2. del)
V času parterne prenove Glavnega trga v petdesetih letih 20. stoletja so vzhodno stranico Florjanovega trga in prostor, na katerem je nekoč stala cerkev, namenili mestni tržnici. Ta je pokrita s preprosto montažno konstrukcijo, ob kateri so postavili dva povsem utilitarno zasnovana objekta za potrebe ribarnice in mesnice. Rešitev lahko ocenimo kot urbanistično nedefinirano, vsebinsko nezadostno in arhitekturno skromno s tendenco začasnosti, ki pa traja že pol stoletja. ZVKDS OE Novo mesto.
Zavod se torej zavzema za ohranitev in nadgradnjo značilne tržne ponudbe na tem mestu, obenem pa meni, da ponudba, značilna za nakupovalna središča, bolj sodi na mestna obrobja. Za mestno jedro le-ta pomeni zgolj dodatno, predvsem prometno obremenitev.
Objavljamo še drugi del prispevka o prenovi novomeške tržnice z vidika spomeniške stroke. Povezava na prvi del.
Pasaža do Glavnega trga, ki pa naj ostane celovit
Zavod podpira namero Mestne občine Novo mesto za prenovo tržnice na obstoječi lokaciji in se zavzema, da bi bila tržnica v celoti pokrita in da bi se tržna dejavnost odvijala v novem objektu, ki bi ga bilo potrebno zgraditi na celotnem območju današnje tržnice s ciljem rekonstrukcije vzhodne fasade Florjanovega trga. Za potrebe nove tržnice je prostor mogoče poglobiti in ga s pasažo povezati z Glavnim trgom. Odprti tržni prostor na Florjanovem trgu je potrebno ukiniti ter ga ustrezno parterno urediti v skladu z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za območje mestnega jedra Novega mesta (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/1991), ki na tem mestu določa ureditev parka in arheološko prezentacijo nekdanje cerkvice sv. Florjana. Zavod tudi predlaga, da se v primeru zaprtja Sokolske ulice za tranzitni promet določene tržne vsebine prenesejo tudi na odprta ulična prostora pred Narodnim in Jakčevim domom. S tem ukrepom bi mesto pridobilo pešcem namenjeno območje med Glavnim trgom in kapiteljskim gričem ter med Kandijskim mostom in Prešernovim trgom, kar je pogoj za revitalizacijo Narodnega doma kot tudi območja Brega, ki ga je potrebno bolj smelo vključiti v turistično ponudbo mesta. Prav tako pa je s tem omogočen tudi prijazen dostop tako do tržnice kot tudi do Dolenjskega muzeja, gledališča in kapiteljskega griča. V tem območju je seveda dovoljen promet za stanovalce, urgenco, dostavo in servisne službe.
Večje zadrege nastanejo v primeru želje investitorjev in Mestne občine Novo mesto po vključitvi objektov na Glavnem trgu od številke 25 do 29 v območje enotnega tržnega prostora. Zavod bi se načeloma in pod določenimi pogoji strinjal, da se tržnica razširi na območje dvoriščnih prizidkov omenjenih hiš na Glavnem trgu, bo pa nasprotoval kakršnim koli radikalnim posegom na matičnih objektih, ki bi spremenili morfološke in tipološke značilnosti stavb. V primeru izgradnje nakupovalnega središča v tem stavbnem kareju bi verjetno prišlo tako do spremembe tlorisne sheme stavb kot tudi do negacije obstoječih cezur med posameznimi objekti s ciljem vzpostavitve enotnega, v sebi zaključenega trgovskega prostora. Rezultat tega bi bilo izničenje zgodovinsko pogojenega stavbnega razvoja objektov, saj bi le-ti svojo nekdanjo stavbno identiteto izkazovali le še z ohranjenimi čelnimi fasadami. Zavod se torej zavzema za ohranitev in nadgradnjo značilne tržne ponudbe na tem mestu, obenem pa meni, da ponudba, značilna za nakupovalna središča, bolj sodi na mestna obrobja. Za mestno jedro le-ta pomeni zgolj dodatno, predvsem prometno obremenitev.
Hiše na Glavnem trgu od številke 25 do 29, ki mejijo na mestno tržnico, morajo ohraniti svojo stavbno identiteto in vsebinsko vključenost v prostor osrednjega mestnega trga. ZVKDS OE Novo mesto.
Zavod je v nadaljevanju konservatorskega programa podal tudi izhodišča za ureditev Prešernovega trga in rekonstrukcijo dvoriščnega trakta Kozinove hiše. Predlagal je, da se spet ovrednoti vlogo v prostoru in zgodovinski pomen nekdanjega Prosvetnega doma in preveri možnost izgradnje nove gledališke hiše, ki bi morala izkazovati za mestno jedro primernejšo arhitekturno zasnovo in ustrezno funkcionalno dorečenost. Podal je tudi izhodišča za izgradnjo garažne hiše pod kapiteljskim gričem in predlog nove prometne ureditve v mestnem jedru. Tu se je zavzel za ukinitev zelo motečega tranzitnega motornega prometa skozi mestno jedro, za zaprtje Sokolske ulice za promet ter enosmerno ureditev na Kandijskem mostu iz smeri Glavnega trga. V primeru realizacije predlagane rešitve bi bilo potrebno zagotoviti dodatne parkirne površine na območju Kandije ter izvesti ustrezno prenovo Kandijske ceste.
Opomba: Tomaž Golob je zaposlen na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Novo mesto
Tomaž Golob - zadnje objave
- Prostorske zagate dolenjske prestolnice: Šmihel, vas na robu mesta - 17. 6. 2010
- Kriza starih mestnih jeder: Kakšna je prihodnost novomeške trgovine? - 7. 6. 2010
- Novo mesto v primežu decentralizacijskih procesov - 14. 3. 2010
- Novo mesto – mesto situl: Zgolj vzdevek ali trženjska znamka - 10. 2. 2010
- Odprt javni prostor v zgodovinskem jedru Novega mesta nekoč in danes: Brez odgovora na vprašanje, kakšno mesto si želimo - 30. 1. 2010
Natisni članekMnenja
KomentirajteSprejet konservatorski program za prenovo tržnice Za prenovo, vendar z upoštevanjem kulturne dediščine (2. del)! Trenutno je eno mnenje.
20. jun 2009, 20:15
Dve zgodbi z območja tržnice.
1. Solata:
V soboto dopoldne sklenem, da bom šel na trg in kupil solato, ki ni vzgojena na mivki pod umetno svetlobo in pošpricana z milijon kajtijazvem kemikalijami in se skušam z vožnjo po ulicah preljube dolenjske metropole približati tržnici. Kljub poznavanju vseh možnih legalnih in ilegalnih parkirnih kotičkov, naredim cel krog skozi mesto, ne da bi bil v bližini prost vsaj en kvadratni meter, ki bi zadoščal za mojo petko.
Pa si rečem, pod Tušem bom parkiral v senci, pa še solata je cenejša in se odpeljem in pozabim na kemikalije. Medtem, ko se peljem mimo tržnice, skoraj zbijem svojo staro mamo, ki sredi ceste kupuje copate pri sicer zelo prijazni prodajalki obutve…
2: Turist
Prvič v mestu, sledi prometnim znakom in se hoče zapeljati z avtom skozi center. Že pri kipu svobode naleti na nedvoumno obvezno smer v desno in po rahlo neugledni poti se pripelje na vhod na Prešernov trg. Tu ga samo dobra vila lahko obvaruje, da ne zapelje ob Zarji v hrib ali pa celo levo v v enosmerno Kastelčevo.
Če je že tu imel srečo, pa naleti na vrhu tržnice na popolno loterijo: levo ali desno? Če gre levo, bo sicer prišel na Glavni trg, a ga bo lahko samo po najkrajši poti zapustil. Če pa je desničar (na vseh ovinkih zavije desno), se pelje mimo tržnice in lahko si predstavljate njegovo grozo, ko na koncu ceste vidi le ovinek in škarpo. Prepričan je, da je to njegov zadnji ovinek. Če ima srečo, zvozi ovinek, se reši v ozko ulico in upa, da mu bo usoda še prizanesla, a že zaide v tako utesnjenost, da lahko klavstrofobika zajame popolna panika. Nekaj upanja se mu povrne, ko se pripelje mimo narodnega doma, nima pa nobenih šans, da bi se pred ovinkom na most pravilno razvrstil, saj šele ob levem pogledu na Glavni trg spozna, da smo ga pripeljali okoli “riti do žepa”….
Takih zgodb je, kolikor hočete, a ni moj namen zapravljati z njimi vašega dragocenega časa.
Vse pa imajo isti imenovalec: Tržnica z bližnjo okolico je čista katastrofa.
Občina bi se morala tako zahtevnega problema lotiti temeljito. Organizirati je potrebno tematske delavnice strokovnjakov in nato izvesti javni natečaj, ki bi ponudil rešitve za celotno območje.
Če tega nismo sposobni narediti, kar je kljub mojemu neizmernemu optimizmu najbolj verjetno, PUSTIMO STVARI take, kot so. Če je bilo dobro sto let, bo pa še sto.
Pa še vmes se bo kakšna bajta podrla in ne bo zavod nič kompliciral….