Sprejet konservatorski program za prenovo tržnice: Za prenovo, vendar z upoštevanjem kulturne dediščine (1. del)

Nekaj predlogov ZVKD: pokrita tržnica na celotnem območju današnje tržnice; poglobitev prostora in pasažna povezava z Glavnim trgom; ureditev parka in arheološka prezentacija nekdanje cerkve sv. Florjana; nova prometna ureditev Glavnega trga z ukinitvijo tranzitnega prometa skozi Glavni trg. ZVKD pa nasprotuje radikalnim posegom v stavbah na Glavnem trgu, v kolikor bi se tržnica razširila tudi na Glavnitrg.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto) je aprila 2009 izdelal konservatorski program za prenovo tržnice v Novem mestu. Zavod je pri izdelavi konservatorskega programa izhajal iz pravnih, prostorskih in vsebinskih izhodišč. Ker je predmet obdelave urbano območje v historičnem mestnem jedru, ki ima status kulturnega spomenika, neposredno ali posredno pa zadeva tudi nekatere stavbne kulturne spomenike, je pri načrtovanju prenove treba upoštevati pravne okvire varstva kulturne dediščine v prostoru od mednarodnih konvencij, Zakona o varstvu kulturne dediščine do občinskih pravnih aktov.

V območju prenove, ki obsega obširen prostor med Glavnim trgom in kapiteljskim gričem ter med Muzejsko ulico in Prešernovim trgom, so se tekom zgodovinskega razvoja mesta razvili številni kvalitetni urbanih pojavi, ki so izraz identitete mesta in meščanov, obenem pa tudi mnoge pomanjkljivosti in nikoli sanirane rane. Tu je treba omeniti žalostno dejstvo, da so ravno območje med Glavnim trgom in kapiteljskim gričem leta 1943 najbolj prizadeli nemški bombniki in da je sedanje stanje marsikaterega objekta ali odprtega prostora še vedno posledica tedanjih dogodkov. Za potrebe prenove obravnavanega mestnega predela je potrebno določiti ustrezne postopke načrtovanja, ki morajo temeljiti tako na morfološki analizi prostora kot na osnovnih programskih opredelitvah, da bi se na koncu lahko tudi definiral finančno ekonomski obseg prenove. Spomeniškovarstveni prispevek zavoda k urbanistični delavnici, ki jo za potrebe prenove tržnice izvaja Mestna občina Novo mesto, je v nadaljevanju podana morfološka analiza prostora z osnovnimi izhodišči za prenovo.

Območje s pestro zgodovino

Franciscejski kataster obravnavanega mestnega predela iz leta 1825, iz katerega je mogoče razbrati trikotno zasnovo današnjega Prešernovega trga, ki ga od Florjanovega trga, na katerem je nekoč stala cerkev (številka 206), loči kratka, a zelo ozka ulica, saj so vrtovi nekdaj segali globoko v danes odprti javni prostor, ki se je izoblikoval v času gradnje Prosvetnega doma (kasneje Dom kulture, danes Anton Podbevšek Teater) med obema vojnama. Tedaj sta bila vzpostavljena enotna gradbena linija med Prosvetnim domom in Kozinovo hišo (številka 194, Prešernov trg 1-2) ter zadostna razširitev javnega prostora za potrebe nemotenega odvijanja prometa, se je pa s tem izgubila cezura med dvema mestnima trgoma. Arhiv RS.

Pogled na Florjanov in Prešernov trg iz časa pred izgradnjo Prosvetnega doma leta 1930, ki so ga zgradili na lokaciji hiš št. 195 in 196 (glej franciscejski kataster). Na fotografiji je množica objektov, ki so bile žrtve nemškega letalskega bombardiranja leta 1943. V ruševinah je ostal prizidek Kozinove hiše, na dvorišču katerega v poletnih mesecih deluje gostinski vrt San Sebastian, prav tako ni več pred njim stoječega manjšega gospodarskega poslopja. V ozadju je pod kapiteljsko cerkvijo vidna hiša (številka 189 na franciscejskem katastru), ki je stala na mestu današnjega parkirišča in je sooblikovala zahodno fasado Prešernovega trga. Za Kozinovo hišo so vidni ograjeni vrtovi, ki so segali globoko v danes odprti javni prostor in tako tvorili cezuro med obema trgoma. Dolenjski muzej.

Pri izdelavi morfološke analize si je zavod pomagal s pisnimi, fotografskimi in kartografskimi arhivskimi viri, saj morajo izhodišča za poseganje v prostor temeljiti na poznavanju historične poselitvene strukture v obravnavanem mestnem predelu med Glavnim trgom in kapiteljskim gričem.

Historično jedro Novega mesta je v osnovi srednjeveško mesto z značilno zasnovo prometne in parcelacijske mreže. Jedro mesta je Glavni trg z osrednjima napajalnima ulicama med Gorenjimi in Dolenjimi mestnimi vrati. Poleg današnje Rozmanove je bila v preteklosti do izgradnje Kandijskega mostu leta 1898 še Pugljeva ulica, ki je vodila do starega lesenega mostu. Trg obdaja sistem kapilarnih poti, ki ga sestavljajo prečne in stranske ulice. Ob notranji strani nekdanjega mestnega obzidja, z izjemo območja Kapitlja in frančiškanskega samostana, pa so speljane obzidne poti. Za razliko od geometrijsko urejenega Glavnega trga in njegove ožje okolice se ruralne značilnosti oblikovanja prostora v širšem območju Prešernovega trga kažejo v nestrnjeni pozidavi in razgibani parcelacijski mreži. Na franciscejskem katastru iz 1825 vidimo, da lahko najstarejšo parcelacijo slutimo v velikih parcelah med današnjo Muzejsko ulico in Prešernovim trgom, torej na območju nekdanje posesti Nemškega viteškega reda in Kozinove hiše (Prešernov trg 1, 2). Samo obrobje Prešernovega trga pa ima bolj gosto in geometrijsko nekoliko pravilnejšo parcelacijsko mrežo, vendar brez srednjeveških trakastih parcel, ki so značilne za območje Glavnega trga. Vsekakor gre za najstarejši del mesta, trško naselbino Gradec, s kontinuirano poselitvijo izpred ustanovitve Novega mesta leta 1365.

Drugačen zgodovinski in urbanistični razvoj lahko pričakujemo na območju Florijanovega, nekdaj Antonovega trga. Iz skromnih zgodovinskih podatkov lahko sklepamo, da je tu stala najstarejša novomeška cerkev sv. Antona, v zgodovinskih virih navajana tudi kot cerkev sv. Antona v gozdu. Očitno so jo sezidali prebivalci trške naselbine Gradec pred 1365 in je stala na vzhodnem, neposeljenem in z drevesi zaraščenem delu naselja. Cerkev je 1664 z večino drugih objektov v mestu pogorela. Cerkev so nato popravili, ji prizidali kapelo sv. Florijana in spremenili patrocinij. Poslej se je imenovala po sv. Florijanu, zavetniku pred požari. 1810 so jo Francozi zaprli, jo podržavili in jo spremenili v skladišče soli. Avstrijci so cerkvico spet vrnili mestu, toda zaradi izredno slabega stavbnega stanja so jo 1825 vnovič zaprli. Podrli so jo v drugi polovici 19. stoletja, kar je razvidno tudi iz reambuliranega katastra, na katerem je cerkvica že prečrtana.

Severno stranico Florijanovega trga oblikuje strnjen stavbni niz poslovno stanovanjskih objektov. Omenjena gradbena linija štirih objektov je vidna že na franciscejskem katastru iz 1825 z jasno definiranim uličnim vogalom v stiku z Linhartovo ulico.

Na mestu sedanje tržnice, na vogalu med Škrabčevo in Florijanovim trgom, je bila pritlična hiša, v kateri je bila do 1901 gostilna Pri Kosu. Kot je razvidno iz franciscejskega katastra, se je v vzhodnem delu naslanjala na objekt Glavni trg 29, medtem ko je na Florijanovem trgu mejila na obsežen vrt, ki se je razprostiral za objektom Glavni trg 27. Hiša je bila porušena med letalskimi bombardiranji Novega mesta leta 1943.

V historičnih okvirjih se je ohranila tudi južna poteza trga s stavbnim otokom med Florjanovim trgom in Muzejsko ulico, vendar je njena arhitekturna podoba skromna in potrebna nove rešitve. Razen Moretove hiše so bili drugi objekti zaradi bombardiranja v drugi svetovni vojni tako hudo poškodovani, da so bili bodisi na novo pozidani bodisi neustrezno prenovljeni. Značilen primer so utilitarno zasnovani objekti, ki so zrasli ob Moretovi hiši za potrebe proizvodnje sodavice in so poleg montažne konstrukcije tržnice najopaznejši degradacijski moment v prostoru Florjanovega trga. Zahodno stranico trga oblikuje monumentalno poslopje Kozinove hiše (Prešernov trg 1, 2). Že na najstarejši katastrski karti, izvirnem listu Franciscejskega katastra iz 1825, je stavba označena kot zidan objekt (barvan rdeče) in ob njej je obsežna pripadajoča parcela. Stavbna zgodovina objekta ni povsem pojasnjena, verjetno pa njen nastanek sega vsaj v baročno dobo. Takratni obseg zemljišča je bil močno podoben današnjemu. Stavba je bila v osnovi enaka sedanji, imela pa je še gospodarski trakt proti jugu, ki je v obliki črke L oklepal manjše dvorišče. Ob vhodni meji zemljišč je bil še manjši zidan objekt, ki pa ni bistveno vplival na stavbno linijo in izgled zahodne fasade Florijanovega trga. S severno in z vzhodno fasado je stavba že takrat sooblikovala Florijanov trg, čeprav je bila prvotno nekoliko pomaknjena v globino parcele. Obe fasadi stavbe je namreč obkrožal večji, očitno ograjeni vrt. Zlasti severni del vrta je pripomogel k zožitvi ulice, s čimer je bila ustvarjena cezura med današnjim Prešernovim in Florijanovim trgom. Danes je severni del platoja vključen v prometne površine. S tem in z zgraditvijo Prosvetnega doma (danes Anton Podbevšek Teater) ter posledično s spremembo gradbene linije v tem delu trga se je zabrisala nekdaj jasno izražena členitev prostora z dvema, z vmesno ozko ulico ločenima trgoma. Pripadajoče zemljišče objekta je potekalo po vsej širini stavbnega otoka med Florijanovim trgom na severu in se je na jugu zaključilo ob današnji Muzejski ulici. Zelo podobna je tudi današnja parcelna struktura.

Manjši spremembi v prostoru sta nastali šele 1930. Prva je dograditev Prosvetnega doma na zahodnem robu zemljišča. Ob tej gradnji je bila zaradi novih prometnih zahtev zalomljena črta zahodnega roba parcele popravljena v ravno parcelno mejo. Stavba z zaprto fasado očitno nakazuje razmišljanje o nadaljnji širitvi proti vzhodu. V mestno merilo je vnesla popolnoma nesprejemljiv poudarek in je do današnjih dni ostala neprijeten sosed Kozinovi hiši.

Druga, večja in mnogo bolj odločilna sprememba pa je bila posledica uničujoče druge svetovne vojne. V bombardiranjih nemških letal med 14. 9. in 3. 10. 1943 je bila Kozinova hiša močno poškodovana, tako da njenega dvoriščnega trakta in malega poslopja ob hiši niso več obnovili in je ostal matični objekt z delno ohranjenimi ruševinami dvoriščnega trakta do današnjih dni nespremenjen. Danes je na mestu gospodarskega poslopja poletni gostinski vrt San Sebastian. Kot posledica bombardiranja so bile odstranjene tudi hiše ob južni in vzhodni stranici Florjanovega trga, na Prešernovem trgu pa hiša ob Prosvetnem domu, večina hiš ob zahodni stranici trga in manjša hiša, ki je stala sredi trga in na mestu katere je danes zelenica. Z njihovo odstranitvijo se je odprl nemoten pogled na kapiteljsko cerkev, trg pa je izgubil svoj zgodovinsko pogojeni sklenjeni arhitektonski okvir.

Na fotografiji iz časa med obema vojnama, vendar pred izgradnjo Prosvetnega doma, je dobro vidna hiša (številka 124 na franciscejskem katastru), ki je stala na mestu današnje tržnice in je pomembno sooblikovala vzhodno kuliso Florjanovega trga. Fotografija tudi nazorno kaže obseg mesta pred drugo svetovno vojno, saj je bil desni breg reke Krke z izjemo Kandije še povsem ruralno območje s skromno pozidavo. Po drugi svetovni vojni so območje postopoma pozidali s stanovanjskimi soseskami Ragovske, Jakčeve in Maistrove ulice. Posebne zbirke Boga Komelja, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.

Na pogledu izpred druge svetovne vojne iz zvonika kapiteljske cerkve na Prešernov trg se lepo vidi trikotna zasnova trga s strnjeno pozidano kuliso. V tem pogledu sta danes zlasti moteči praznini na mestu današnjega parkirišča pod cerkvijo in ob današnjem Anton Podbevšek Teatru (hiša s strešnim čopom v ospredju fotografije in hiša z zidano frčado desno od nje, ki se je stikala z Domom kulture, sta bili namreč v drugi svetovni vojni zelo poškodovani in kasneje odstranjeni), zaradi česar je zahodna stranica trga postala urbanistično in arhitekturno nedefinirana, po drugi strani pa se je odprl nemoten pogled na kapiteljsko cerkev. Na fotografiji so vidna tudi drevesa, ki so rasla na Florjanovem trgu na mestu, kjer je danes odprti del tržnice. Posebne zbirke Boga Komelja, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.

(Opomba: Tomaž Golob je zaposlen na Zavodu za varstvo kulturne dediščine – Območna enota Novo mest. Se nadaljuje naslednji četrtek.)