Čudež bo, če bomo v doglednem času dobili katero koli od napovedovanih dvoran za šport v naši občini, pa naj gre za tisto v Češči vasi, Drgančevju, ono v Stopičah ali pa to v Portovalu.

Gradnja objekta ob teniških igriščih na Loki že nekaj časa miruje. Ustavilo se je sredi dela nekako po principu »kolikor denarja, toliko muzike«. Gre za tako imenovani servisni objekt za tenis, v katerem bo kot osrednji element urejeno štiristezno kegljišče z gostinskim lokalom, poleg tega pa bodo tam še klubski prostori, sanitarije in garderobe za kegljače pa tudi tenisače, ki bodo imeli tu tudi svoje skladišče. Vrednost investicije je občina ocenila na nekaj čez 1,2 milijona evrov. Kakšne bodo številke v primerjavi s to oceno na koncu gradnje, bo zanimivo videti tedaj. A dokončanja gradnje, v zvezi s katero ima občina še nekaj neplačanih obveznosti do izvajalcev, ne gre pričakovati niti letos, pač pa kvečjemu leta 2010. Če ne celo kasneje. To stanje sploh ne preseneča v luči peripetij že par let nenavadnega razpolaganja z občinskim proračunom in nezmožnostjo zagotavljanja znatnejših sredstev za občinske investicije od države in morda celo iz Evrope. Je pa to še en dober pokazatelj, da občina zelo slabo načrtuje svoje delo.

Obetaven začetek leta 2003

Že več kot osem let je minilo od sprejetega prostorskega načrta za kompleks Portoval, ki predvideva izgradnjo zahodne in vzhodne tribune s poslovnimi prostori, izgradnjo nadkritega balinišča, teniške dvorane, vadbenega metališča, letnega kopališča, večje čolnarne s privezi za športne čolne, novega mosta prek Krke med Portovalom in Bršljinom (Medičeva ulica) ter tretjega mosta, tudi ta le za pešce in kolesarje, med Irčo vasjo in Grobljami. Do kdaj bo mesto čakalo?

Servisni objekt je eden izmed mnogih objektov, katerih ureditev je predviden z Ureditvenim načrtom za športno-rekreacijski park Portoval. Načrt je bil sprejet že leta 2001. Kakor se to morda za trenutek zdi blizu, je vendarle odtlej že osem let. Doslej je bil nešportni del tega načrta bolj ali manj uresničen, predvideni športni objekti pa se gradijo s polžjo hitrostjo. Začelo se je sicer obetavno v letu 2003 z odprtjem trgovsko-zabaviščnega centra Tuš z obsežno parkirno hišo, ki ji je občina pridala še manjšo svojo hišo za parkiranje, z ureditvijo lepo opremljenega otroškega igrišča, z ureditvijo mosta za pešce in kolesarje prek reke in nenazadnje z bolj ali manj očem vidno komunalno infrastrukturo, ki je pomembna za delovanje že izvedenih objektov, kakor tudi onih, na katere še čakamo. In po načrtu iz že kar daljnega leta 2001 čakamo še na marsikaj.

Tako načrt, če omenimo za šport in funkcioniranje parka zanimivejše reči, predvideva tudi izgradnjo zahodne in vzhodne tribune ob stadionu z mnogimi prostori v njunem okviru, razširitev upravnega objekta športnega parka, predvidena je ureditev nadkritega balinišča, teniške dvorane, vadbenega metališča, celo letnega kopališča pa večje čolnarne s privezi za športne čolne, novega mosta prek Krke med Portovalom in Bršljinom (Medičeva ulica) ter tretjega mosta, tudi ta le za pešce in kolesarje, med Irčo vasjo in Grobljami.

Dobili še nogometno igrišče, vse ostalo le na papirju

Doslej je bilo v zvezi s športom na tem območju urejeno le nogometno igrišče z umetno travo. Dograjeno je bilo leta 2006.

Zaradi likvidnostnih težav naše občine se je ustavila gradnja kegljišča na Loki (objekt bo vseboval tudi gostinski prostor, garderobe in klubske prostore). Čeprav se je veliko govorilo o zasebnih vlagateljih, ni o tem ne duha ne sluha.

Doslej je bilo v zvezi s športom na tem območju urejeno le nogometno igrišče z umetno travo. Dograjeno je bilo leta 2006, začela pa se je še gradnja že omenjenega servisnega objekta za tenis. Vse ostalo čaka. Kakor je povsem nejasna tudi usoda že zarisane športne dvorane za okoli 5000 gledalcev za zahodno tribuno stadiona. Gradnja te ne le, da se ni začela, pač pa se je prenehalo o njej celo razmišljati, ko so odgovorni naleteli na prve prepreke. Pa seveda pustimo vnemar, da so med odgovornimi tudi takšni, ki si upajo pomisliti, da bi Novo mesto imelo še več takih ali podobnih športnih dvoran – še eno v okviru velodroma v Češči vasi in eno ob univerzitetnem kampusu v Drgančevju. Ob čemer seveda vemo, da občina dandanes nima denarja niti za šolsko telovadnico v Stopičah, ki je za časa aktualne oblasti postala kar športna dvorana, kar je seveda le na papirju, ker se njena gradnja še niti slučajno ni začela, četudi je župan Muhič obljubljal njeno dokončanje že za jesen 2008.

Osnovni problem je lahko v tem, da odgovorni s sprejemanjem raznih načrtov spodbujajo tudi visoke ambicije občanov, v tem primeru posebej športne javnosti, pri čemer pa ni ob sprejetju katerega od takih načrtov nikomur niti približno jasno, kako in s kakšno časovno dinamiko naj bi se načrti uresničevali. Tako je tudi z načrtom za športni park Portoval. Ob sprejetju je bil po novomeških medijih bogato publiciran, bolj in manj odgovorni so se ob njem slikali, izrekale so se velike besede, napovedovale so se rešitve mnogih zagat novomeškega športa. A realnost tedanjega trenutka nam je jasnejša zdaj, torej osem let kasneje, ko zahtevnejši posegi v tem parku nikakor ne ugledajo luči dneva. Kakor ne zna mesto semkaj pripeljati sredstev za investicije na področju kulture, šolstva, zdravstva, cestogradnje …, tako ni denarja tudi za šport.

Rok za uresničitev načrta, kakršen je bil sprejet leta 2001 za športni park, ne more biti 30 ali 50 let, kolikor bo Novo mesto potrebovalo za izgradnjo vsega načrtovanega, če se bo delalo na dosedanji način, pač pa mora biti tak načrt uresničen v 10 do največ 20 letih. Zatem je čas za nov načrt. Tega ne terja le racionalnost prostorskega načrtovanja in izgradnje prostora, pač pa navsezadnje tudi potrebe mesta, meščanov, pa seveda v danem primeru športnikov oziroma rekreativcev. In šport je za človeka nekaj takega, kot so otroci za družbo. Pomlajuje, daje moč, je skratka veliko bogastvo.

Skromna podpora države, ne duha ne sluha o zasebnem kapitalu

Servisnega objekta za tenis sicer ne financira samo novomeška občina. Ne, pač pa sodelujeta tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za šport. A njun prispevek je nekako skromen. Skupaj krijeta dobrih deset odstotkov ocenjene vrednosti projekta in še to razpršeno prek več let. Za zdaj pa ni ne duha ne sluha o zasebnem vlagatelju, četudi bi občina pri takem objektu mogla in morala več truda vložiti prav v to smer in četudi se je izrekalo premnoge napovedi javno-zasebnih partnerstev v naši občini. Kakor kaže za sedaj, pa bo z novo investicijo občina pridobila le še nove stroške upravljanja oziroma vzdrževanja, namesto da bi že v samo investicijo privabila zasebni kapital in s tem morebiti zagotovila možnosti za izgradnjo objekta v najkrajših rokih.

Če kaj resnično moramo pričakovati od občine v prihodnje, potem so to jasno izdelani projekti, iz katerih bo razvidno kdo, kdaj, s katerimi sredstvi bo uresničeval vse, kar se župan, občinska uprava in nenazadnje občinski svet odločijo spraviti na papir. Na področju športa bi morala aktivnejšo vlogo prevzeti Agencija za šport. Ta ima nekaj deset tako ali drugače zaposlenih, medtem ko na občini za področje športa deluje le ena oseba, nekaj zadnjih let pa na občini ni bilo celo niti ene osebe zaposlene na tem področju. Z investicijami se jih pa tam tudi ne ukvarja kaj dosti več. Načrt za športni park pač tudi ni edini, pri katerem celo po osmih letih ni jasno, kdaj bo v celoti zaključen. Je pa jasno, da občina z novimi načrti in novimi strategijami že zarisuje oziroma zapisuje nove milijonske investicijske naloge še na mnogih drugih področjih. A če bo šlo tako naprej, bo res večina ostala na papirju celo za časa naših življenj. In teh let je še precej pred nami.

Šport je v naše okolje prinesel kar nekaj veselja in celo ponosa, predvsem pa je marsikomu prinesel več zdravja. To pa vsaj tistim, ki ga jemljejo na zdrav način. Pogoji za ukvarjanje s športom Novomeščanov resnici na ljubo zaradi mnogih razvpitih investicij na področju športa v Portovalu ali kje drugje ne bodo kaj prida slabše ali boljše. Metališča, nogometna igrišča, tribune, teniške in športne dvorane se ne gradijo za povprečnega davkoplačevalca. Za hojo, tekanje, kolesarjenje in še kaj se bodo že našle poti. Seveda pa je kaj več, kaj vrhunskega, kaj šele kaj poslovnega, in šport je bojda v svetu velik biznis, ustvariti v pogojih, kakršne imamo v Novem mestu, pravi čudež. In čudež bo tudi, če bomo v doglednem času dobili katero koli od napovedovanih dvoran za šport v naši občini, pa naj gre za tisto v Češči vasi, Drgančevju, ono v Stopičah ali pa to v Portovalu.

Tomaž Levičar - zadnje objave

• Črna packa: Komunala izčrpala voljo po lepem - 17. 6. 2010
• Ob rob sprejetju občinskega prostorskega načrta: Novi načrti in stara realnost - 15. 6. 2010
• Nevarno propadanje na Glavnem trgu - 8. 6. 2010
• Pošta dela, vendar včasih brez občutka - 26. 2. 2010
• Le Soleil: Polepljeno s soncem - 25. 2. 2010

• [+]na vrh
• Natisni članek