S hitrimi koraki v komunalno infrastrukturo prihodnosti
Komunala Novo mesto je od leta 2001 do danes bliskovito povečevala obseg vodovodne in kanalizacijske infrastrukture na območju dolenjskih občin (Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske toplice, Straža, Šmarješke toplice in Žužemberk). V zadnjih letih pa izvaja aktivnosti tudi na projektih evropskih dimenzij.
Od leta 2001 se je dolžina vodovodnega omrežja povečala za 30 odstotkov in sedaj znaša 904 kilometre. Zgradili so deset novih vodovodnih črpališč (skupaj jih je 43) in devet novih vodohramov (skupaj 78). Število vodovodnih priključkov je danes 17 326, kar je 17 odstotkov več kot pred osmimi leti.
Do junija 2009 bo predvidoma končana gradnja vodovoda Grčevje, ki bo s pitno vodo oskrbel 126 prebivalcev. Prav tako je v letošnjem letu predviden začetek gradnje vodovoda Veliki Slatnik, katerega prebivalci v sedanjem sistemu nimajo vedno neoporečne pitne vode. Zaključek del je predviden prihodnje leto. Obnavljal se bo tudi vodovod Gabrje – Jugorje. V letih 2010 – 2012 oziroma 2013 so predvidene tudi gradnje vodovodov G. Karteljevo – Knežija, izvedba vodovoda Trška gora ter vodovod Župnca – Brinje.
Kanalizacijsko omrežje je bilo leta 2001 dolgo 145 kilometrov, ob koncu leta 2008 pa kar 289 kilometrov, kar pomeni praktično stoodstotno povečanje. Ob koncu lanskega leta je bilo na območju našega upravljanja z javno infrastrukturo 9347 kanalizacijskih priključkov, pred osmimi leti le 5763. Število čistilnih naprav se je podvojilo (sedaj jih je 16), število kanalizacijskih črpališč pa povečalo na 51 (leta 2001 jih je bilo le 15).
Število posod za odpadke se je povečalo za 88 odstotkov – sedaj jih je 7422, pred osmimi leti pa 3953. Leta 2004 je Komunala začela s projektom ekoloških otokov. Njihovo število se je povečalo iz tedanjih 121 na današnjih 154.
Komunala Novo mesto se zadnji dve leti intenzivno ukvarja s tremi velikimi projekti, ki bodo financirani tudi iz sredstev Evropske unije. Prvi projekt je optimizacija kanalskega sistema Novo mesto in rekonstrukcija centralne čistilne naprave Ločna. Drugi projekt je hidravlična izboljšava in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske. Tretji projekt pa je vzpostavitev katastra infrastrukture v naši regiji.
Največji projekt na področju komunalne infrastrukture bo prav gotovo začetek rekonstrukcije in nadgradnje Centralne čistilne naprave v Ločni skupaj z rekonstrukcijo in nadgradnjo kanalizacijskih sistemov Novega mesta. V letu 2007 je bila pripravljena investicijsko tehnična dokumentacija (idejne zasnove,idejne projekte, DIIP-e, projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekte za izvedbo, projekte za razpis, celotni investicijski program in vloga za ter pridobljena potrebna upravna dovoljenja za izvedbo investicije, v letu 2008 pa je občina prejela odločbo o odobritvi pomoči s strani države in evropskih kohezijskih skladov. Projekt s skupnim imenom »Hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in centralna čistilna naprava v Novem mestu« je del pilotnega projekta Porečja reke Krke. Skupna ocenjena vrednost projekta je nekaj več kot 18 milijonov evrov. Projekt se bo začel letos in predvidoma končal leta 2011. Predvidoma je, da se v letu 2009 zgradi 30 % vrednosti, v letu 2010 60 % in v letu 2011 opravi zaključna dela v vrednosti 10 % celotne investicije, ki se financira po sledečih vrednosti, 12.916.100 € Evropska unija in država Slovenija ostalo v višini 5.149.369 € pa je delež MO Novo mesto. Po končanju vseh posameznih projektov, ki so: CČN Novo mesto, nov primarni kanal pred čistilno napravo v dolžini 460 m, povečava črpališča odpadnih vod Bršljin, povečava zadrževalnega bazena Šmihel, nov zadrževalni bazen na parkirišču pod bolnico, popolna prenova in povečava zmogljivosti črpališča Kandija, nov zadrževalni bazen pri Domu starejših občanov, povečava zmogljivosti zadrževanega bazena Gotna vas in nov zadrževalni bazen za območje Mestnih njiv bodo pomembno vplivale na izboljšanje stanja na področju komunalne infrastrukture v Novem mestu in istočasno tudi bistveno pripomogle k zmanjšanju obremenitve reke Krke z onesnaženjem z odpadnimi vodami. Vse projekte so izdelala dolenjska projektivna podjetja, ki so v projekte vključila najsodobnejšo razpoložljive tehnologije, ki je sedaj na volja na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter tudi izkušnje ekipe iz našega podjetja, ki je aktivno sodelovala pri nastajanju vsakega dela projekta. Uporabljana membranska tehnologija (MBR) na centralni čistilni Novo mesto bo tako prva tovrstna v državi, sicer je omenjena tehnologija v strmem vzponu uporabe v Evropi in tudi drugje po svetu. Nova čistilna naprava bo omogočala kvalitetno čiščenja odpadnih vod za naslednjih 30 let. Odstranjevala bo hranila, dušikove spojine, fosfate, in bakterije. Smrad, ki je sedaj eden od motečih elementov v okolju pa se bo odpravil z celotnim prekritjem tehnoloških delov čistilne naprave in izsesavanjem zraka preko filtrov. Koncentracije snovi v iztočni vodi bodo daleč pod mejo v letu 2007 sprejete zakonodaje, kar bo omogočalo ustrezno delovanje tudi ob predvidoma znižanih mejnih vrednosti v bodoče.
Naslednji velik projekt je projekt Hidravličnih izboljšav in nadgradnje sistema pitne vode na območju Dolenjske. Predmet projekta je hidravlično uravnoteženje in dograditev vodovodnega sistema vseh občin, ki jih povezuje magistralni vodovod Novo mesto (MO Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Straža in Šmarješke Toplice). Projekt zajema izgradnjo približno 60 km magistralnega in primarnega omrežja, izgradnjo vodarne – naprave za čiščenje pitne vode na izviru Jezero v Družinski vasi in v Stopičah, ter izgradnjo štirih
vodohranov: Kij (prostornina 4.000 m3), Škocjan (prostornina 400 m3), Gorenja vas (prostornina 200 m3) in Dolenja Straža (prostornina 100 m3).
S tem projektom bo oskrba s pitno vodo šestih dolenjskih občin povezana na enoten sistem, v Regionalni vodovod. To pomeni, da bo regionalni vodovod hidravlično uravnotežen, dograjeno bo magistralno in primarno omrežje, vodne izgube bodo zmanjšane na minimum, zagotovljena bo zadostna količino zdravstveno ustrezne pitne vode. Vsi ti posegi bodo zagotovili zanesljivo in varno preskrbo s pitno vodo vsem prebivalcem v vseh razmerah. V ta namen bomo pridobili tudi evropska in državna sredstva.
Celotna vrednost investicije znaša 20,176.779 EUR bruto, vrednost, od tega na Mestno občino Novo mesto odpade 11,124.641 EUR bruto. Naložba se bo predvidoma financirala iz treh virov, 60 odstotkov iz kohezijskega sklada EU, 30 odstotkov iz sredstev ministrstva za okolje in prostor ter 10 odstotkov iz občinskih proračunov. Gradnja je predvidena med leti 2010 in 2013. V letu 2008 je bil izdelan idejni projekt, DIIP, Študija izvedljivosti, PVO, recenzija IDP in naročena izdelava vloge na kohezijski sklad. V letu 2009 se pridobivajo zemljišča, služnostne pogodbe in vsi ostali potrebni dokumenti za vložitev vloge na kohezijski sklad. Vložena bo vloga na kohezijski sklad ter izveden tudi že razpis za izbiro izvajalca.
O splošnih poslovnih ciljih podjetja v letu 2009 pa je direktor Komunale Novo mesto Bojan Kekec povedal naslednje: »Na področju obveznih gospodarskih javnih služb želimo nadaljevati z enakimi cilji in aktivnostmi kot v letu 2008 v vseh osmih občinah, kjer Komunala opravlja tovrstne dejavnosti. Skrbeli bomo, da bomo vse dejavnosti opravljali skladno z zakonskimi zahtevami in odloki, v smeri čim manjšega obremenjevanja okolja. Na področju izvajanja izbirnih gospodarskih javnih služb, želimo doseči več kot trenutno dosegamo. Zato bomo v naslednjih letih na tem področju in drugih tržnih dejavnostih poskušali postati še konkurenčnejši. Ponudili bomo visoko kvalitetno celovito ponudbo, ob konkurenčnih cenah na vseh dejavnostih. Poleg zadovoljnih uporabnikov in lastnikov naših storitev si želimo tudi zadovoljne zaposlene. Naš cilj je zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev in motivacijske klime. Poskrbeli bomo za redna usposabljanja in izpopolnjevanja znanj zaposlenih ter pridobivanje novih znanj in spoznanj. V letu 2009 bomo še naprej podpirali dvig izobrazbene strukture delavcev z nižjo stopnjo izobrazbe. Nadaljevali bomo z intenzivnimi komunikacijami z javnostmi, ki sestavljajo okolje, v katerem delujemo. Osnovno merilo pri vzpostavitvi in ohranjanju odnosov z javnostmi so trajne, verodostojne in zanesljive komunikacije, s ciljem ustvariti pozitivno podobo pri uporabnikih naših storitev. Ključne javnosti na katere bomo usmerjeni, so lokalne skupnosti, gospodinjstva, vzgojno-izobraževalne institucije, krajevne skupnosti, zaposleni in mediji. V okviru strategije razvoja in poslovne politike podjetja predvidevamo ohranjanje finančne varnosti, dolgoročne finančne stabilnosti in zagotavljanje optimalne dolgoročne in kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja. Uspešnost doseganja ciljev podjetja bomo ugotavljali s kazalniki poslovanja in finančnega stanja podjetja, ki pomenijo skupni izid vseh poslovnih aktivnosti in drugimi kazalniki. Na področju zagotavljanja kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja, bomo z ukrepi finančnega načrtovanja usklajevali prejemke in izdatke. Razpoložljive presežke denarnih sredstev bomo v skladu z zakonodajo in splošnimi akti podjetja deponirali kot kratkoročne oziroma dolgoročne depozite z namenom pridobivanja obresti. Pri vezavi depozitov bomo upoštevali načela varnosti in donosnosti. V letu 2009 bomo nadaljevali z izgradnjo sistema spremljanja in reševanja reklamacij in pritožb, ki nam bo omogočil povečanje učinkovitosti pri reševanju reklamacij in pritožb. S tem bomo definirali merljive cilje uspešnosti reševanja pritožb in reklamacij ter organizirali izvajanje ukrepov, ki bodo vodili k cilju: pritožb in reklamacij, katerih viri so ali zaposleni ali proces dela, ne sme biti. V letu 2009 bomo nadaljevali z vodenjem uravnoteženega sistema kazalnikov, ki ga bomo informacijsko in vsebinsko dopolnili.«
Promocijski članek
Naročnik objave: Komunala Novo mesto, d.o.o.
Mnenja
KomentirajteS hitrimi koraki v komunalno infrastrukturo prihodnosti! Trenutno še ni odzivov.







Natisni članek