Preša: Konec stoletja, začetek tisočletja (Antologija bosanske kratke proze, Goga 2009)

Ob prebiranju dvajsetih bosanskih kratkih zgodb, zapisanih v zadnjih dveh desetletjih, v prevodih Barice Smole in Damijana Šinigoja, urednik zbirke je bil Zilhad Ključanin, se zdi, da razmišljanje sodobnih avtoric in avtorjev, nekaterih že pokojnih, v bralcu poraja občutek zaznamovanosti z izvirnim grehom vojne. Ta je stalno prisotna, a le kot slutnja in redko neposredno, tako zbranih proznih del ne moremo označiti za vojno pisanje ali kroniko. Kaže, da je nesrečna vojna, ki je Bosno v minulem stoletju pestila, kot bi ji jo maščevalna zgodovina odmerjala v skrbno določenih ciklih, v zadnjem obdobju spodbudila nov zagon njenih literatov.

Če se vrnemo k izvirnemu grehu, naj bi do njega prišlo z znanim sarajevskim atentatom, bosanska kulturno pisana družba pa je zgodovini davek zanj večkrat plačala. Motiv atentata se v knjigi pojavi dvakrat, hkrati pa se bralec nevede prebija skozi različna bosanska vojna in povojna obdobja ter pristane v sodobno splošnem svetu. Zgodbe se razlikujejo tako po tematiki kot po zasnovi. Knjigo začenja pripoved o umoru Trockega, katere sporočilo je zgrajeno na literarni obdelavi zgodovinskih dejstev, v zasnovi pa sproži odmev na srbskega pisatelja Danila Kiša. Podobnih zgodovinsko-literarnih prijemov je v knjigi še nekaj. V njej ne gre tudi brez značilno izvirnega, bosanskim ljudem lastnega obešenjaškega humorja. Bralec se sreča še z domišljijsko prispodobnim in za konec s psihološkim pristopom, ki vnovič spomni na srbskega pisca, tokrat na sodobnega Veselina Markovića.

Po vseh morijah in poizkusih je Bosna, kar je opazno tudi skozi antologijo, kot muslimansko-pravoslavno-katoliški kotel še vedno ujeta med sosedi, Hrvaško in Srbijo, a se iz tega, v preteklosti večkrat smrtnega objema poizkuša iztrgati. Hkrati je del skupnega balkanskega kulturnega kroga, kar kaže zapis folklorno domišljijske zgodbe Almirja Zalihića Alaginica, mogoče plagiat(?)*, vsekakor pa skoraj identičen Vampirju pokojnega makedonskega pisca Petreja M. Andreevskega.

Ocena: 5

• Opomba: Kar vidijo mačke – makedonska kratka proza, Petre M. Andreevski, Vampir, str. 53–58, Študentska založba, Beletrina, Ljubljana 2008.