Naredite mi to mesto spet Novo!

Bolj ali manj je že jasno, da je vladajoča koalicija že razpadla. Ženski del Zveze za Dolenjsko (Jasna Šinkovec, Darinka Smrke in Cirila Surina Zajc) je izstopil iz stranke in v občinskem svetu sedaj nastopa samostojno. Zahtevale so menjavo na čelu direktorja občinske uprave, vendar župan njihove zahteve ni uresničil. Mesto zaseda Sašo Murtič. To imenovanje je bilo nenavadno od samega začetka, saj župan pravzaprav javnosti – očitno pa tudi svojim strankarskim kolegicam ne – nikoli ni pojasnil, zakaj se je pravzaprav odločil zanj in kaj bo mestna občina s tem imenovanjem pridobila. Zveza Muhič – Murtič je nekakšen županov misterij, saj se zdi, da direktor občinske uprave na neki način župana drži v šahu. Muhič je namreč tako trem svetnicam kot tudi v zadnjem intervjuju za Park jasno povedal, da se strinja s trditvijo, da direktor občinske uprave ni izpolnil pričakovanj in da je zamenjava potrebna. Pa vendar potem do nje ni prišlo.

Punce v ZZD so torej zapustile fante. Ljubezenske zgodbe, ki se je začela silovito in strastno, je konec. Kdo so ti fantje, sicer ni čisto jasno. Jasno pa je, da so se po mnenju deklet malce premalo ukvarjali z družino, da gospodinje niso imele besede pri tem, kako bomo gradili hišico, da so ga pobje malo preveč žurali, da so ga malce lomili in da so pozabili na to, da je po začetni zaljubljenosti treba za uspešno razmerje vanj tudi nekaj vložiti.

Zveza za Dolenjsko je verjetno obsojena bodisi na propad bodisi na životarjenje. Pa ne le zaradi tega, ker se fantje niso obnašali tako, kot se od džentelmenov spodobi, ampak tudi zato, ker so zgolj trdili, da so pravi moški, da bodo odločno udarili po mizi in uredili občinsko gospodarstvo. V resnici so se izkazali za nekakšne sanjače in iluzioniste, ki so sicer polni fantastičnih idej, vendar imajo težave z realnostjo, ali pa za dobrodušne in razumevajoče sogovornike, ki pa v resnici ne vedo, kako probleme reševati, ne pa kopičiti. Medtem je seveda Mestna občina Novo mesto doživela svoje dno.

Zanimiv prevrat se je zgodil tudi pri Socialnih demokratih. Zgodilo se je ljudstvo. Predsednik Igor Perhaj je dobil zaušnico, saj so mu tako rekoč odrezali celotno ekipo. Ostal je predsednik, vendar z upravnim odborom, katerega člani trdijo, da Perhaj stranke ne vodi dobro. Kot da bi generalu ukazali, naj vodi sovražno armado. In kdo stoji zadaj? Po eni strani se zdi, da je to mlada entuziastična energija. Spet so tam neke ženske. Toda v resnici se morajo simpatična dekleta bati, da so se – tako kot trojka iz ZZD – »zaljubile v barabe«. Seveda beseda »baraba« ni mišljena slabšalno. Ampak nekako mi ta pesmici roji po glavi, ko razmišljam o tem, kaj se je zgodilo v novomeškem SD. Del prevratnikov – morda celo tisti del, ki si je celo zadevo omislil – je vendarle politično še starejši od starcev, ki so jih punce zapustile. Gre za trdo jedro, ki ima svojo partijsko celico stacionirano v občinskem političnem »odlagališču«, ki nosi simpatično ime Zarja in kjer so plače bolj fine od tistih, ki jih prejemajo recimo župan in najvišji občinski funkcionarji. Služba v upravi Zarje je tisti končni cilj, ki si ga tradicionalni novomeški politik želi. To je tako rekoč najvišje občinsko priznanje. Tam so Najmeščani, na katere je Novi medij »pozabil«. Tam so častni občani, ki jih je »pomotoma« izpustila občinska komisija za nagrade in priznanja. Pa brez zamere, prijatelji, ampak resnica nam je pač ljubša, kajne?

Nevarnost vseh teh procesov je torej v tem, da bi končni rezultat tega dogajanja lahko bil v tem, da se stvari spreminjajo samo zaradi tega, da bi navsezadnje ostale iste. Novomeška politična scena se že dolgo meša sama v sebi. Navidez se zdi, da smo na vrhu občine imeli kar nekaj menjav, kar nekaj turbulenc, kar nekaj skorajda revolucij. Liberalci so leta 1998 zamenjal krščanske demokrate, Kovačič je leta 2002 odstranil staro LDS, Zveza za Dolenjsko je leta 2006 kakor pometla z vsem starim. Imeli smo nekaj volitev – noben župan ni zdržal dva mandata, vedno se je zdelo, da je politično dogajanje dokaj burno. Vendar je medtem mesto postalo staro. V pogovoru z Jasno Šinkovec sem jo vprašal, kateri župan od dosedanjih se ji zdi najboljši. Rekla mi je, da bi najboljši bil nekakšen križanec med vsemi dosedanjimi, nekdo, ki bi imel sposobnosti Koncilje, Starca, Kovačiča in Muhiča. Meni pa se zdi, da to mešanico na neki način že imamo. Vsi se med sabo pravzaprav nič ne razlikujejo. Zdi se mi, kot da imamo enega župana, ki se ves čas križa sam sabo in se zaradi tega na neki način pravzaprav slabša. Tako kot biologi vedo, da ni dobro, če se žival pari s članom lastne rodbine – prirojene pomanjkljivosti se množijo –, tako se v Novem mesto stara garda plodi sama s sabo, mesto pa boleha za vedno novimi boleznimi.