Vesna Dular: »Novomeška scena je kulturno bogata, epidemije pa se zaenkrat ni bati.«

Še dobrih deset let nazaj je bil KC JT skorajda edini, ki je ponujal prireditve na odru in na velikem platnu. Potem pa so se v mestu začeli prebujati tudi drugi prireditveni prostori in producenti s svežimi in smelimi idejami. Z ustanovitvijo APT je novomeška kulturna scena izjemno pridobila. Sredi vseh teh sprememb se KC JT ni znašel dovolj hitro.

Še dobrih deset let nazaj je bil KC JT skorajda edini, ki je ponujal prireditve na odru in na velikem platnu. Potem pa so se v mestu začeli prebujati tudi drugi prireditveni prostori in producenti s svežimi in smelimi idejami. Z ustanovitvijo APT je novomeška kulturna scena izjemno pridobila. Sredi vseh teh sprememb se KC JT ni znašel dovolj hitro. (foto Boštjan Pucelj)

1. maja 2008 se je Vesni Dular začel mandat direktorice Kulturnega centra Janeza Trdine. Po poklicu je razredna učiteljica in univerzitetna diplomirana organizatorka dela. Po končanem študiju je najprej poučevala na osnovni šoli. Dva mandata je predsedovala Zvezi ljudskih univerz Slovenije in bila članica več projektnih skupin s področja razvoja stroke oziroma področne regulative. Njeno delo je bolj ali manj usmerjeno na področje kulture in izobraževanja, saj je še ne dolgo tega vodila novomeški RIC. V zadnjih letih se je nekajkrat podala tudi v politične vode. Kandidirala je na volitvah za poslansko mesto, še prej za županski stolček v novi občini Straža. Čeprav na volitvah ni dosegla zmage, jo tako kot še mnogo drugih žensk v novomeški občini, ki zasedajo pomembna vodilna mesta, še naprej krasita močna volja in vztrajnost. Prepričuje s svojo vizijo in programom dela, prav tako pa uspeva tam, kjer mnogi drugi niso videli priložnosti za napredek. »Kultura ni poceni in ne prinaša nikakršnega dobička, a smo jo kljub temu dolžni ohranjati,« bi lahko na kratko strnila glavno misel najinega pogovora.

Mesto direktorice KC ste prevzeli pred devetimi meseci. Kaj se je v tem času spremenilo? Kaj je glede na vaše videnje najpomembnejša oz. najvidnejša sprememba?

Težko že zdaj govorim o spremembah in jih ocenjujem. Za to bo čas po koncu mojega mandata. Odločila sem se, da hišo čim bolj odprem, jo naredim prijazno in privlačno, tako da se ljudje v naših prostorih ne srečujejo le takrat, ko obiščejo predstavo. Precej smo delali na obnovi prostorov in lepšem izgledu avle, poglobili pa smo se tudi v kakovost razstav, ki naj bi popestrile ambient.
Prav gotovo je pomemben pozitiven odziv, ki smo ga deležni od obiskovalcev. Mogoče je to tudi razlog, da smo bolj pogumni pri oblikovanju programa in programske ponudbe, ki je kar obsežna.

Katere so vaše programske prednostne naloge?

Že naše temeljno poslanstvo nas zavezuje, da pri oblikovanju programa dajemo prednost visoki umetniški ravni, čemur skušamo slediti predvsem pri oblikovanju našega železnega repertoarja. Sem sodilo vsi trije abonmajski programi ter kulturno vzgojni program za vrtce in šole. Moram pa povedati, da kakovosten izbor izjemno omejuje naš neprimeren oder in tudi to, da nimamo zaodrja. Zato v Kulturni center Janeza Trdine tudi ne moremo pripeljati predstav in koncertov s številčnejšo igralsko zasedbo ali pa kompleksnejšo scenografijo. Oder, takšen kot je, je primeren za kongresne prireditve. To je problem, v katerega bo nujno treba tudi zagristi. Edino s sodobnejšim odrom in z razširjenim zaodrjem bomo lahko ponudili več kakovostnega in raznovrstnejšega programa. A tega zagotovo ne bomo zmogli sami, potrebovali bomo najmanj pomoč novomeške občine, naše ustanoviteljice.

Torej razmišljate o preureditvi dvorane, morda celo širitvi stavbe KC JT?

O tem se že pogovarjamo. Kdaj naj bi do tega tudi dejansko prišlo, ne morem reči. Zagotovo pa je že za mestno občino nujno, da se to zgodi najpozneje v desetih letih. To čaka ali mene ali pa kogar koli drugega. Naloga zagotovo ne bo lahka in ne bo dovolj le pogum, pač pa veliko volje in vztrajnosti, da do izvedbe tudi dejansko pride.
Pa ima KC JT dovolj razpoložljivega zemljišča za širjenje?
KC JT ga seveda nima, vendar pa glede na to, da je KC v lasti občine, občina pa ima smele načrte z okolico – tu mislim na stavbo na Novem trgu 6 -, pričakujem, da bo v te načrte vključila tudi prepotrebno širitev KC. Z županom sva o naših potrebah že govorila. Gre predvsem za izgradnjo podzemne dvorane, dvigala in povezave nove parkirne hiše s podzemnim hodnikom.

Kakšne so torej realne možnosti za te pridobitve?

Ko sem dobila informacije o načrtih oz. zahtevah, ki jih je občina imela do investitorja, mi je bilo takoj jasno, da projekt ne vključuje prostorskih pridobitev tudi za našo stavbo. Ravno zato sem to temo tudi kmalu po mojem nastopu dela v KC JT z županom tudi načela. Vem, da so te zadeve trenutno nekje v oddaljenosti. Vendar sem opozorila za ustrezne rešitve posredovala v pravem času in sem tudi trdno prepričana, da se gradnja praktično na našem dvorišču ne bo začela, ne da bi vključevala novih pridobitev tudi za KC JT.

Kako bi primerjali vlogo KC JT nekoč in danes?

Še dobrih deset let nazaj je bil KC JT skorajda edini, ki je ponujal prireditve na odru in na velikem platnu. Potem pa so se v mestu začeli prebujati tudi drugi prireditveni prostori in producenti s svežimi in smelimi idejami. Z ustanovitvijo APT je novomeška kulturna scena izjemno pridobila. Sredi vseh teh sprememb se KC JT ni znašel dovolj hitro, in preteči je moralo kar nekaj let, da smo se zavedli bistva, da smo si različni in da je v tem vendar velika prednost in ne konkurenca, ki se je je treba bati. Slabo bo, če tega ne bomo znali ali zmogli izkoristiti.

Sprejeli ste pobudo za sodelovanje v projektu Cultura Urbana. Nam lahko o tem poveste kaj več?

Gre pravzaprav za razpis čezmejnega sodelovanja, ki ga z denarnimi sredstvi podpirajo EU, Slovenija in Hrvaška. Ideja za ta projekt je prišla s Hrvaške. V kolikor bo projekt izbran, bo prišlo do sodelovanja petih hrvaških in slovenskim mest (Čakovec, Karlovec, Velenje, Murska Sobota in Novo mesto), ki bi se, vsako s svojo specifično kulturno produkcijo, predstavilo drugim mestom. Izluščilo bi se tisto, kar je v mestu edinstveno, upoštevajoč tako mlade pa tudi že uveljavljene producente. To naj bi hkrati postala neka kulturna identiteta kraja, ki bi se lahko v času trajanja projekta v obliki izmenjav predstavljala po vseh petih mestih. Če navedem primer; v Novem mestu je zelo dobro razvit hip-hop. Ta dejavnost bi se lahko v obliki plesnih prireditev ali delavnic uresničila in pojavljala v ostalih štirih mestih. In tako naj bi krožili kar dve leti. Priprave na projekt naj bi se začele že letos septembra, »dogajati« pa bi se začelo v naslednjem letu.

Že kar nekaj časa je KC JT upravitelj Narodnega doma. Kakšna je vaša vloga?

KC JT je vlogo upravitelja Narodnega doma prevzel še v času, ko je bil direktor Janez Pezelj. Ko je vodenje prišlo v moje roke, sem želela dognati, kakšne so naše obveznosti v zvezi s to stavbo in pa tudi posledice glede odgovornosti, ki jih kot upravniki nosimo. Jaz namreč menim, da so posledice lahko usodne, saj objekt nima obratovalnega dovoljenja, rizična je vsa napeljava, posebno električna. Pred kratkim se je vdrl del strehe, v notranjosti pa opremo uničuje vlaga. Stavba je neprimerna za izvajanje kakšne koli dejavnosti. Glede na to, da je do sedaj KC JT vlogo upravitelja opravljal le na podlagi ustnega dogovora, sem z županom načela tudi to temo in se dogovorila, da do Narodnega doma v prihodnje ne bomo imeli več nikakršnih obveznosti.

Vendar stavba, čeprav nima uporabnega dovoljenja, ne sameva. Ravno nasprotno – v njej ustvarja precej mladih in starejših. Koliko ljudi ima dovoljenje za uporabo?

V stavbi naj bi koordinirali uporabo dvorane v pritličju, vendar je že pred leti nekaterim umetnikom uspelo pridobiti soglasje, da so v stavbi dobili svoje prostore tudi v višjih nadstropjih. Ta trenutek je stavba skoraj popolnoma zasedena, aktivnosti, ki se v njej dogajajo, pa je praktično nemogoče nadzorovati. In glede na to, v kakšnem stanju je stavba, ne moremo prevzeti odgovornosti, če bi se komu kaj pripetilo. A če bo stavba izpraznjena, ji grozi še hitrejši propad.

Kar nekaj let se že govori o nujnosti celotne obnove Narodnega doma, v proračunu MO Novo mesto pa za sanacijo ni predvidenih nikakršnih sredstev. Kje bi po vašem mnenju morali iskati možnosti?

Edina rešitev je, da se stavba preda v upravljanje nekomu, ki ji bo znal določiti pravo vsebino in bo za njeno obnovo sposoben pridobiti evropska sredstva. Nedopustno je, da najstarejši narodni dom v Sloveniji ni priznan kot kulturni spomenik nacionalnega pomena. Politika žal tudi kulturo vedno gleda skozi denar.

Pred kratkim je župan Muhič vse javne zavode pozval k varčevanju. Kakšen je bil vaš odziv?

Ta poziv ni nič takšnega, kar bi nas presenetilo in bi se ne mogli organizirati. Z varčevalnimi ukrepi smo se ukvarjali že leto pred tem oz. takoj ko sem nastopila mesto direktorice. Pri natančnem pregledu poslovanja sem predvidela, kje bi se dalo kaj privarčevati. Znižali smo stroške dela, stroške poslovanja in materialne stroške. Organizirali smo se skrajno varčevalno, da bi si odprli pot v prihodnost. Pekli nas namreč dotrajana tehnična oprema. Najbolj kritično je s tonsko in lučno opremo, ki bi ju morali čim prej zamenjati. V nasprotnem primeru bomo stavbo lahko kar zaprli, saj za prireditve ne bo več uporabna. Tega se z vso resnostjo zavedamo, zato smo že lani zbrali in namenili kar nekaj sredstev za nujna popravila in obnovitvena dela stavbe in prostorov ter nabavo opreme. V tej luči je naše poslovanje začrtano tudi v prihodnosti.

Kako bi ocenili sodelovanje med KC JT in MO Novo mesto?

Vsako sodelovanje je v bistvu odvisno od ljudi. Trudim se, da bi bilo z moje strani to sodelovanje čim bolj odprto. Popolnoma jasno mi je, da se moramo za napredek dejavno truditi tudi mi in da ni vse odvisno od proračunskega denarja. Veliko vlogo občine vidim v obsegu prispevka, ki ga namenja za našo dejavnost. Le s tem prispevkom lahko vzdržujemo kakovost programa, ki ga zavijemo v abonmaje ali kulturno vzgojo, saj je te stroške z vstopnicami nemogoče pokriti. Zato je tako pomembno, da tega obsega ne bi več zmanjševali, kajti le tako bomo lahko tudi vnaprej zagotavljali raven kakovosti programskih vsebin. In seveda – brez sodelovanja občine se ne bomo mogli lotiti prepotrebne obnove stavbe, da o širitvi sploh ne govorimo.

Govora je bilo tudi o možnosti združitve KC JT in APT. Kje so razlogi, da do tega ni prišlo? Ali je med dvema žanrsko različnima gledališčema vzpostavljeno kakšno sodelovanje?

Vprašali so me, kaj menim o združitvi APT in KC JT. Na to bi nemudoma pristala, če bi bile jasne koristi, ki bi jih s tem pridobila tako APT kot mi. Jaz v tej združitvi nisem videla nikakršnih prednosti, saj obstajajo ključne in pomembne razlike v dejavnosti in delovanju obeh zavodov. Koristi od združevanja sem videla le v delu poslovanja, kjer pa bi bil finančni prihranek zanemarljiv. To, da je oba zavoda ustanovila MO Novo mesto, še ni zadosten razlog za združitev. APT je profesionalno gledališče z edinstveno visokokakovostno produkcijo, KC JT pa je stičišče različnih kulturnih zvrsti, profesionalnih in ljubiteljskih producentov in raznovrstne publike. Naši vloga in naloga sta na različne načine spodbujati in negovati kulturo kot osebno in duhovno vrednoto. Tako tudi razumemo našo vlogo kulturnega žarišča, ki nam jo je z ustanovitvijo podelila MO Novo mesto.

Kako ocenjujete položaj novomeške kulture danes?

Ne gre mi iz glave misel, ki sem jo nedavno prebrala: Bakterija je kultura. Včasih edina kultura, ki jo kdo premore. Novomeška scena je kulturno bogata, epidemije pa se zaenkrat ni bati. Škoda.

Objavljeno v Aktualno, Intervju Oznake: ,