Romsko vprašanje na dolenjski način

V zadnjem času se vrstijo incidenti, ki jih uredniki lokalnih medijev seveda z veseljem pograbijo in vržejo na prve strani svojih časopisov, med prve novice radijskih in televizijskih novic ali pač v rubriko »aktualno« na svojih spletnih straneh. Seveda jih pri tem opremijo s senzacionalističnimi naslovi, kot so Romski obračun pred Big Starom; Romi spet vzeli zakon v svoje roke; Prebivalci romskega naselja pretepli Šentjernejčana itd.

Dejstvo je, da so nekateri prebivalci barakarskih naselij v okolici Novega mesta in ostalih dolenjskih krajev vpleteni v bolj ali manj droben kriminal in tudi v nasilništvo. Toda javnost si bo morala enkrat priznati dejstvo, da večina Romov živi na robu preživetja, da večina njih – v nasprotju z ukoreninjeno dolenjsko krilatico – ne vozi mercedesov in bmwjev ali pa sploh nič ne vozi in da večina romskih otrok nima prav nikakršne perspektive. No, seveda bo še pred tem treba priznati, da romski otroci sploh obstajajo, da imajo svoje želje in idealistične predstave o svetu, da mislijo, da čustvujejo ter da so sposobni občutiti bolečino in ponižanje. Pa ne glede na to, ali so bili v resnici spočeti za to, da bodo njihovi vnaprej kriminalizirani starši obogateli zaradi nekaj deset evrov dodatne socialne pomoči.

Javnost se obenem slepi, češ da romski populaciji stanje, v katerem je, nekako ustreza. Kot da je glavni cilj življenja Romov, da večina »čivilov« o njih meni, da terorizirajo okoliške prebivalce, da kradejo, da živijo na račun države in podobno. Priznati bo treba – čeprav je uradno to že dolgo znano, saj na to opozarjajo številne inštitucije, družbene organizacije in posamezniki, da so okoliščine, v katerih živi večina Romov, najbolj pogubne predvsem za njih. In da Romi najbrž vendarle ne želijo živeti v razmerah, v katerih živijo.

In priznati si bo treba, da imamo – kljub temu da ne more nihče zanikati »slabih izkušenj z Romi« – tudi Slovenci svoje kriminalce. Morda povzročijo celo več družbene škode kot tisti, ki so romskega porekla. Da imamo svoje morilce, svoje posiljevalce in svoje nasilneže. In, seveda, svoje tajkune. Pa vendar nihče v časopisu ne prebere bombastičnega naslova, da je Slovenec ubil 28-letnika iz Ljubljane.

Toda to so znana dejstva, ki pa se jih v razgretih razpravah dostikrat pozabi. Prava tabu tema pa je vprašanje, kakšna so medsebojna razmerja in strukture znotraj romske populacije. Nedavni obračun, ki se je zgodil med Romi, razkriva, da romska skupnost še zdaleč ni homogena. Da med Romi obstajajo številna nesoglasja. Ali še malo natančneje: zdi se, da obstajajo predvsem huda nasprotovanja med poglavarji romskih klanov, in ta nasprotovanja in ti poglavarji so nekakšen tihi generator incidentov, v katere so vpleteni Romi.

Seveda tovrstnih člankov v lokalnih medijih kaj prida ne boste našli. Če pa že, jih ni na prvih straneh. Zdi se, da pod vplivom svetovnega spleta lokalni mediji postajajo še bolj nagnjeni k objavljanju hitrih, udarnih in senzacionalističnih novic. Takih, ki burijo čustva, dvigujejo tlak in seveda zaradi dviga branosti nekoliko omilijo težak položaj, v katere je medije pahnila gospodarska kriza.

Novinarji so, namesto da bi postali del rešitve, postali del problema. Velikokrat so, bodisi zaradi želje po objavljanju vsega, kar bo senzacija, bodisi zaradi strahu, vir dezinformacij. A kar je huje, od kar so tudi mediji uvedli forume, na katerih lahko sodelujejo anonimni uporabniki, so prav novinarski članki odprli prostor razpihovanja najbolj pritlehnega nacionalnega šovinizma. Beseda cigan je spet prišla v medijski prostor kot nekaj povsem običajnega, čeprav je ta beseda za Rome žaljivka. Ampak v trenutku, ko se je treba boriti za svoj kos tržnega kolača, se pač ne bomo ukvarjali s tako nepomembnimi temami, kot je akumulacija obojestranskega sovraštva.

Na žalost se zdi, da je le še vprašanje časa, kdaj bo padla naslednja smrtna žrtev tega brezglavega procesa. Kdo torej v tej zgodbi igra vlogo cigana?

parkl1

  • Franc Rozman

    ” In da Romi najbrž vendarle ne želijo živeti v razmerah, v katerih živijo.”
    Jih je kdo o tem kdo kaj vprašal? Imamo raziskavo? Anketo?
    Bojim se, da avtor projicira svoje videnje malih, resnično ljubkih, romskih otročičev na celotno populacijo, ki pa po mojem mnenju ne odseva resničnega stanja.
    Oba bregova sta še zelo daleč narazen in glede nato, da ni dvoma, da morajo (ob vsem spoštovanju romske kulture) oni priti na to stran, je veliko vprašanje, če si to res želijo. Most stoji že nekaj desetletij in le malo se jih je odločilo za prehod. Sicer pa – kaj jim sploh manjka na oni strani?

  • Franc Rozman

    ” In da Romi najbrž vendarle ne želijo živeti v razmerah, v katerih živijo.”
    Jih je kdo o tem kdo kaj vprašal? Imamo raziskavo? Anketo?
    Bojim se, da avtor projicira svoje videnje malih, resnično ljubkih, romskih otročičev na celotno populacijo, ki pa po mojem mnenju ne odseva resničnega stanja.
    Oba bregova sta še zelo daleč narazen in glede nato, da ni dvoma, da morajo (ob vsem spoštovanju romske kulture) oni priti na to stran, je veliko vprašanje, če si to res želijo. Most stoji že nekaj desetletij in le malo se jih je odločilo za prehod. Sicer pa – kaj jim sploh manjka na oni strani?

  • http://www.park.si/2009/04/bojim-se-da-avtor-projicira-svoje-videnje-malih-resnicno-ljubkih-romskih-otrocicev-na-celotno-populacijo-ki-pa-po-mojem-mnenju-ne-odseva-resnicnega-stanja/ Bojim se, da avtor projicira svoje videnje malih, resnično ljubkih, romskih otročičev na celotno populacijo, ki pa po mojem mnenju ne odseva resničnega stanja. » Park – Regionalni medij – Novo mesto

    [...] … je neznani avtor komentiral zadnji uvodnik revije Park. [...]

  • DelDol

    Zdi se mi, da je avtor članka vendarle podlegel splošnemu trendu oz. praksi, da največ razburjenja in posledično komentarjev vzbudijo članki z vsebino, ki opravičujejo nezakonita dejanja Romov – tukaj z njim ne simpatiziram. Opravičila za kriminalna dejanja ni, ne glede na to katere narodnosti ali katerekoli druge pripadnosti je storilec. In še dejstvo: da so ravno Romi pri malih kriminalnih dejanjih menda drugače tretirani, kot ostali državljani RS, ne glede na njihovo socialno stanje. Njihov prag prestopa je bojda nekoliko višji, pa ga kljub temu še vedno velikokrat prestopijo. In če dvigneš prag kriterija za določena dejanja je to verjetno najbolj v prid statistiki, ki obravnava določene vedenjske vzorce posameznikov ali skupin v okolju bivanja. Tega se, kot vedo povedati predvsem ljudje na delovnih mestih, na katerih se s tovrstnimi aktivnostmi Romov največkrat srečajo, ravno Romi zelo dobro zavedajo in to tudi v veliko primerih jasno in glasno poudarjajo. Če je to nacionalni šovinizem – naj bo. Sem mislil, da hočem enakost pred zakonom. Če pa bi pozorno bral komentarje, bi zagotovo lahko prišel do zaključka, da večina komentatorjev ne kritizira toliko Rome, kot poskuša vzbuditi odgovornost pri zato nameščenih in plačanih, da bi začeli opravljati delo, katerega so proti plačilu sprejeli. Danes moramo znati brati med vrsticami, ker so naši pogledi sklonjeni k tlom v strahopetnem boju za lastno eksistenco. Vsi nekaj počnejo, vsi so zelo pametni ob razlaganju Romske drugačnosti, mentalitete, vendar se v desetletjih njihovega delovanja ni spremenilo nič na bolje. Kvečjemu… Ja, zagotovo pa simpatiziram z avtorjem predvsem v tistem delu, ko pravi, da so novinarji vir dezinformacij. Le ne razumem zakaj ni, tako kot, ko opiše objavo senzacije, katera logično pelje k vzroku – ratingu in finančnemu blagostanju, ob navedbi strahu, navedel vzroka nastanka le-tega. Kajti le z uravnovešenim predočenjem obeh plati lahko argumentiraš lastno neopredeljenost do dogodka – v nasprotnem primeru si v podrejenem položaju in si, tako kot navaja avtor – podrejen. Torej?

  • DelDol

    Zdi se mi, da je avtor članka vendarle podlegel splošnemu trendu oz. praksi, da največ razburjenja in posledično komentarjev vzbudijo članki z vsebino, ki opravičujejo nezakonita dejanja Romov – tukaj z njim ne simpatiziram. Opravičila za kriminalna dejanja ni, ne glede na to katere narodnosti ali katerekoli druge pripadnosti je storilec. In še dejstvo: da so ravno Romi pri malih kriminalnih dejanjih menda drugače tretirani, kot ostali državljani RS, ne glede na njihovo socialno stanje. Njihov prag prestopa je bojda nekoliko višji, pa ga kljub temu še vedno velikokrat prestopijo. In če dvigneš prag kriterija za določena dejanja je to verjetno najbolj v prid statistiki, ki obravnava določene vedenjske vzorce posameznikov ali skupin v okolju bivanja. Tega se, kot vedo povedati predvsem ljudje na delovnih mestih, na katerih se s tovrstnimi aktivnostmi Romov največkrat srečajo, ravno Romi zelo dobro zavedajo in to tudi v veliko primerih jasno in glasno poudarjajo. Če je to nacionalni šovinizem – naj bo. Sem mislil, da hočem enakost pred zakonom. Če pa bi pozorno bral komentarje, bi zagotovo lahko prišel do zaključka, da večina komentatorjev ne kritizira toliko Rome, kot poskuša vzbuditi odgovornost pri zato nameščenih in plačanih, da bi začeli opravljati delo, katerega so proti plačilu sprejeli. Danes moramo znati brati med vrsticami, ker so naši pogledi sklonjeni k tlom v strahopetnem boju za lastno eksistenco. Vsi nekaj počnejo, vsi so zelo pametni ob razlaganju Romske drugačnosti, mentalitete, vendar se v desetletjih njihovega delovanja ni spremenilo nič na bolje. Kvečjemu… Ja, zagotovo pa simpatiziram z avtorjem predvsem v tistem delu, ko pravi, da so novinarji vir dezinformacij. Le ne razumem zakaj ni, tako kot, ko opiše objavo senzacije, katera logično pelje k vzroku – ratingu in finančnemu blagostanju, ob navedbi strahu, navedel vzroka nastanka le-tega. Kajti le z uravnovešenim predočenjem obeh plati lahko argumentiraš lastno neopredeljenost do dogodka – v nasprotnem primeru si v podrejenem položaju in si, tako kot navaja avtor – podrejen. Torej?

  • http://sajnovicBrajdic Rajko

    avtor članka, če ti nihče ni čestital je splošno znano zakaj ne? “moj odgovor: “Zato ker jih resnica o Romih boli” Jaz pa ti čestitam. Pa lep pozdrav.

blog comments powered by Disqus
Preberite še
  1. Vprašanje dolenjskega poslanca

    Bližajo se državnozborske volitve. Stranke evidentirajo kandidate oziroma so te postopke že zaključile. Odločitev o tem, kateri ljudje bodo na...

  2. Odprt javni prostor v zgodovinskem jedru Novega mesta nekoč in danes: Brez odgovora na vprašanje, kakšno mesto si želimo

    Današnja podoba javnega odprtega prostora v mestnem jedru Novega mesta je rezultat večstoletnega razvoja in sprememb. Pri načrtovanju prenovitvene sheme...

  3. Romsko naselje Brezje – Žabjak: “Elektrika je nujna”

    Bližnji prebivalci romskega naselja Brezje -Žabjak že dalj časa opozarjajo na nepravilnosti v zvezi s priključki na električno omrežje. Nekateri...