Preša: Mateja Kavčič: Sadeži narave, Jakčev dom, 21. november 2008- 25. januar 2009

Ob odsotnosti grdega Kavčičeva kaže preprosto, prvinsko nežno lepoto.

Ob odsotnosti grdega Kavčičeva kaže preprosto, prvinsko nežno lepoto.

V novomeškem Jakčevem domu oziroma v razstavišču Dolenjskega muzeja je bil do konca januarja na ogled slikarsko-fotografski cikel po rodu brestaniške in danes v Škofji Loki delujoče slikarke Mateje Kavčič.
Kavčičeva, likovna ustvarjalka mlajše ali pa že nekoliko srednje slovenske slikarske generacije, se v Novem mestu predstavlja s še vedno nastajajočim nizom slik, ustvarjenih med letoma 2003 in 2008. Hkrati je razstavila izvirne slike in fotografije prostorskih postavitev, s katerimi, kot je povedala, skuša zaobjeti naravni krog rojevanja in smrti ter opozoriti na varstvo okolja.
Kot avtorica je Kavčičeva nagnjena k združevanju slikarstva in fotografije, obenem pa lastno z naravnimi motivi povezano slikarstvo ves čas sooča z naravo. V njenem primeru ne gre za krajino, slike le postavlja v naravno okolje gozda in jih tam, včasih na istem mestu, ob različnih letnih časih fotografira. S tem ustvarja svojevrstne prostorske postavitve, ki v galeriji ponudijo okno in prehod v neokrnjeni svet preproste, neomadeževane čistosti.
Avtorica skuša z izvirnim načinom tolmačenja življenja, bivanja in smrti s slikami v prvinskem okolju vzpostaviti naravni dvogovor, kar je le del njenega ustvarjanja. Po drugi plati je zanjo narava neizčrpen vir navdiha in utehe. Bukovo, kostanjevo, lipovo listje, jelenov jezik, želod, šipkovi plodovi, češminove jagode, različni cvetni listi so zanjo delčki mozaika, s katerim na platno z akrilom plete mandale večnosti. Skoraj vedno jih postavlja v simbolični krog, saj ji je, kot zatrjuje, blizu vzhodnjaška modrost večnega rojevanja in vračanja. Ob odsotnosti grdega Kavčičeva kaže preprosto, prvinsko nežno lepoto. Opozarja na pomen ubranosti, sozvočja in neomadeževane narave, zibelke in vira življenja. Njeno ustvarjanje, povezano z ritmom narave, človeka enakovredno ostalemu življenju umešča v večni krog ponavljanja. Ne postavlja ga na vrh razvojne lestvice, temveč poudarja njegovo odvisnost od krhkega, a hkrati izredno čutečega naravnega okolja.

Ocena: 5

Objavljeno v Dolenjska Oznake: