Pešpoti v Novem mestu: »Umor« na ulici pešcev

Leta 2007 je bilo za pešpoti namenjenih 114 000 EUR, leto kasneje le še 50 000 EUR. In letos? Niti evra. Na sliki: Gradnja Mordaxovega sprehajališča novembra 2004.

Leta 2007 je bilo za pešpoti namenjenih 114 000 EUR, leto kasneje le še 50 000 EUR. In letos? Niti evra. Na sliki: Gradnja Mordaxovega sprehajališča novembra 2004.

Pred leti je novomeška občina v mestu z lastnimi finančnimi sredstvi v nekaj letih uredila več kilometrov novih sprehajalnih poti. Obstoječim sprehajališčem, Kettejevemu drevoredu (ta je zagotovo ena najlepših mestnih potez) in Župančičevemu sprehajališču, je pridružila ob reki Krki Sprehajališče Primičeve Julije, Župančičevo sprehajališče pa je dobilo kilometrski podaljšek do Lastovč. Ob Težki vodi je bila urejena pot med Grmom in Regrčo vasjo. Po grmskem graščaku izpred nekaj stoletij je poimenovana Mordaxovo sprehajališče. Mesto je postalo leta 2005 bogatejše tudi za pešpot s kapiteljskih Šanc na Loko, leta 2003 za novo brv prek Krke na Loki, kasneje je bil prenovljen tudi most v Ragov log ter urejen nov mostiček prek Bršljinskega potoka ob njegovem izlivu v reko Krko. Mesto je pred par leti dobilo tudi kolesarsko stezo in pločnik med Bršljinom in Prečno, zatem pa še njun podaljšek do naselja Podbreznik. Občina je začela celo s snovanjem skoraj 40 kilometrov dolge Rudolfove poti okoli Novega mesta oziroma po meji pomerija nekdanjega Rudolfswertha, ki bi mogla postati novomeška različica ljubljanske Poti spominov in tovarištva. Ljubljanska pot ne le da je zgledno urejena, ampak se nanjo vseskozi vežejo tudi mnoge, posebej rekreativne aktivnosti. Lahko bi bilo tako tudi v Novem mestu. Morda. In še marsikaj je mesto dobilo pred leti, denimo tudi načrte, torej pravno podlago za ureditev novih poti, dobilo je proračunsko postavko s kar nekaj vsakoletnimi finančnimi sredstvi za urejanje in vzdrževanje poti, dobilo je nekaj nove urbane opreme ob poteh …, predvsem pa se je v mestu izoblikovalo obilo javne podpore za tovrstna prizadevanja. Vse to so bili začetki. Ti bi morali dobiti nadaljevanje v naslednjih, torej v teh letih, na podlagi česar bi se na koncu oblikoval zgleden sistem poti za pešce in kolesarje, kakršen pritiče modernemu mestu, še posebej pa mestu, ki želi biti zdravju ljudi prijazno. Poti niso same sebi namen, pač pa naj bi poleg marsičesa ostalega še najizraziteje pripomogle k zmanjšanju obremenjujočega motornega prometa v mestu ter prispevale nekaj k boljši oziroma lažji skrbi meščanov za svoje zdravje. Da Novo mesto želi biti zdravo mesto je sicer nakazalo s pristopom k projektu Svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta. A takšno je Novo mesto le na papirju, pa še ta je že precej bled. Resnici na ljubo ne vemo nič o kakršnih koli načrtnih, koordiniranih prizadevanjih mesta v zvezi s tem projektom. Zanemarjanje razvoja pešpoti pa je celo neposreden dokaz, da se mesto giblje prav v nasprotno smer. Stran od zdravja. In najbrž tudi stran od zdrave pameti.

Gradnja mosta za pešce na Loki julija 2003.

Gradnja mosta za pešce na Loki julija 2003.

Novomeška občina si je letos napisala rekordno velik proračun. Predvideva za skoraj 45 milijonov evrov odhodkov. Če vemo, da je lani županu uspelo uresničiti zgolj nekaj prek 27 milijonov evrov odhodkov in podoben obseg prihodkov, ugotovimo, da računa na okoli 60 % zvišanje proračuna. V obdobju, ki je krizno tudi za javne proračune marsikje po svetu, je to sanjski proračun. A počakati bo vendarle treba na konec leta, da bi ugotovili, ali so bile to le sanje ali pa bo na koncu županov sanjski uspeh. Ena izmed občinskih proračunskih postavk minulih let je bila tudi postavka “ureditev pešpoti”. Na njej so se minula leta zagotavljala sredstva za gradnjo in vzdrževanje novomeških pešpoti. A letos, navedenemu rekordnemu obsegu proračuna navkljub, se je župan Muhič odločil, da razvoju omrežja pešpoti ne nameni niti evra več. Razlogov za tako odločitev ni navedel. Kakor tudi niso znani razlogi, zakaj, če že zmore takšna dejanja, ni na ničlo spravil še proračunskih postavk za razvoj infrastrukture za motorna vozila.

Gradnja Sprehajališča Primičeve Julije avgusta 2004

Gradnja Sprehajališča Primičeve Julije avgusta 2004

Občina je v prvih dveh letih mandata župana Muhiča urejanju pešpoti v proračunu sicer namenjala nekaj sredstev. Kot kaže sedaj, ne na podlagi kakega temeljitega razmisleka, ampak sprva zgolj po inerciji, ker je očitno tudi nekajletna občinska navada že železna srajca. Leta 2007, torej prvo Muhičevo leto, je bil sprejet proračun, ki je za urejanje poti zagotavljal 114 000 evrov. Ni veliko, je pa vseeno dovolj za kako novo pridobitev in kolikor toliko zgledno vzdrževanje obstoječega omrežja občinskih pešpoti. Toda na koncu leta se je izkazalo, da z očitno pičlimi aktivnostmi občine ta niti te vsote ni bila sposobna nameniti razvoju omrežja za pešce. Postavka je bila na koncu leta uresničena le do zneska nekaj prek 50 000 evrov. Že to je kazalo, da urejanje pešpoti nove občinske oblasti ne zanima kaj dosti. Leto dni kasneje, torej 2008, je župan obseg sredstev za pešpoti več kot prepolovil. V proračunu je projektu namenil le še 50 000 evrov. V letu 2009, kakor rečeno, pa se je župan s svojo koalicijo odločil, da se za urejanje pešpoti ne nameni niti enega samega evra. To kaže na svojevrstno erozijo vrednot na občini, ki, četudi je proračun rekordno visok, krči tam, kjer bi, skladno s trendi na področju prometa, varstva okolja, zdravja in kakovostnega razvoja mest, morala iz leta v leto namenjati več sredstev, še posebej več v primerjavi s sredstvi, ki jih na področju prometa namenja razvoju infrastrukture za individualni motorni promet. A naša občina je očitno nekaj posebnega.

levicarsance

Gradnja sprehajalne poti na Šance oktobra 2005

Gradnja sprehajalne poti na Šance oktobra 2005

Pogoji za razvoj novomeškega omrežja pešpoti so sicer oblikovani s prostorskimi dokumenti, ki na različnih koncih mesta, a povezano v sistem, omogočajo urejanje poti za pešce in tudi za kolesarje. Konec leta 2004 je občina sprejela ureditveni načrt za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta, ki predvideva celo vrsto novih pešpoti in kolesarskih poti. V Bršljinu denimo od Straške ceste ob vojašnici do križišča z ulico Bršljin, ob Seidlovi cesto vse od ločenskega križišča do trgovine Motoroil oz. Koštialove ulice, zatem pločnik in kolesarsko stezo od Žabje vasi mimo Drgančevja do ločenskega križišča, ob Šentjernejski cesto od križišča v Žabji vasi do odcepa za obrtno cono Cikava, ob Težki vodi, ta je ambientalno in funkcionalno posebej atraktivna, predvideva odseka od izliva potoka v reko Krko do Šmihela in zatem od Regrče vasi do Gotne vasi, vmes je pot že nekako urejena, z načrtom predvidena je tudi pot od pokopališča Šmihel prek Drske do Ulice Slavka Gruma, v mestnem jedru pa od nekdanjega Seidlovega mlina do Zajčeve žage pa seveda skozi Ragov log od Ragovske ulice do Ragovega in zatem z novim mostom prek Krke v Plavo laguno. A to ni vse, saj so ureditve novih poti predvidene tudi z nekaterimi drugimi še neuresničenimi načrti. Tako je z enim od prostorskih dokumentov možna ureditev poti ob Krki v mestnem jedru od Župančičevega sprehajališča do Seidlovega mlina, z drugim aktom je predvidena ureditev poti skozi Portoval in še dveh brvi prek Krke med Portovalom in Bršljinom oz. Medičevo ulico ter Portovalom oziroma Irčo vasjo ter vasjo Groblje na drugi strani reke. To je samo nekaj bolj zanimivih že podanih možnosti za urejanje poti v Novem mestu. Gre, grobo izračunano, za kakih 15 kilometrov novih poti in za 3 nove mostove prek reke Krke, ki pa jih občina očitno, ker urejanju pešpoti sedaj ne namenja niti evra več, pod to oblastjo ne namerava uresničevati. Škoda je toliko večja, ker ta projekt z malo vloženimi sredstvi prinaša pomembne pozitivne učinke za mesto in prebivalce. Tovrstne ureditve so pač v primerjavi z mnogimi drugimi mestnimi projekti finančno silno nezahtevne, njihova posledica pa je izboljšanje možnosti za promet pešcev in tudi kolesarjev, odpiranje novih prostorov v mestu ter seveda ponujanje novih kapacitet za bolj zdravo življenje. Da sta pešačenje in kolesarjenje med najbolj zdravimi oblikami prometa in rekreacije, ni treba nikomur obelodanjati, saj to sodi že v temeljno izobrazbo današnjega človeka. Zdelo se je sicer, da sodi med osnove današnje mestne politike tudi nujno stalno povečevanje prizadevanj za razvoj prometa pešcev in kolesarjev, seveda tudi javnega prometa, a v Novem mestu to očigledno vsaj v teh letih ne velja. Da manjka zdravja, to vem, sem pa upal, da vsaj zdrave pameti v tem mestu ne bo prav nikoli umanjkalo, zdaj, ko menim, da je glede tega strašna erozija in gre zato tu vse tako zelo počasi, pa upam vsaj, da se res tudi, kakor so govorili stari, počasi daleč pride. Peš, torej.

Gradnja prvega odseka sprehajališča ob Težki vodi med Grmom in Šmihelom aprila leta 2001

Gradnja prvega odseka sprehajališča ob Težki vodi med Grmom in Šmihelom aprila leta 2001

Objavljeno v Aktualno, Zgodbe Oznake: