Ob sprejemanju proračuna: V prazen bus namesto v kulturo!

Denar, ki ga občina namenja kulturnim razpisom, se je v zadnjih letih zmanjšal z 246 000 EUR na 113 000 EUR! Medtem pa občina vztrajno meče denar skozi okno za mestne avtobuse: iz občinske blagajne bo šlo letos pol milijona evrov, čeprav se je učinkovitost MPP v zadnjih letih zmanjšala za 40 odstotkov: avtobusi na kilometer vožnje prepeljejo zgolj 0,55 potnika. (foto Boštjan Pucelj)

Na februarski seji občinskega sveta so svetniki sprejeli proračun Mestne občine Novo mesto za leto 2009. Za razliko od predloga proračuna, ki je bil pripravljen za prvo obravnavo, je predlog v drugi obravnavi odražal določeno mero celovitosti in doslednosti. Ta enovitost v večini primerov pomeni zmanjševanje postavk glede na predhodna leta. Kar je v sedanji situaciji po slabem poslovanju občine v letih 2007 in 2008 nujno. Seveda pa tudi sedanji varčevalni ukrepi po posameznih postavkah ne bodo prinesli nobenega napredka, če ne bo pravega in skrbnega upravljanja z javnim občinskim denarjem. Papir namreč prenese vse. Proračun pa večina javnih uslužbencev razume kot absolutno pooblastilo za realizacijo odhodkovnih postavk brez sočasne povezave s prihodkovno stranjo. Večina ljudi se drugače obnaša pri osebnih financah, ko jim zdrava pamet brez vsake ekonomske šole pravi, da lahko porabim toliko, kot imam, in da je raven vnaprej porabljenega (sposojenega) treba skrbno pretehtati. Da zdrava pamet ni edina in vedno prva izbira na področju osebnih financ, nam kaže sedanja finančna kriza, ko so številni posamezniki nerazumno tvegali.

Pa se vrnimo k novomeškemu proračunu za letošnje leto. Med področji, ki so najbolj prizadeta z izvajanjem varčevalnih ukrepov, so tudi vsa področja družbenih dejavnosti. Kultura, šport, interesne dejavnosti mladih itd. Najlaže je seveda varčevati tam, kjer ni znanega konkretnega prejemnika, to pa so postavke, ki opredeljujejo sredstva, ki jih aktivnim organizacijam in posameznikom občina namenja prek razpisov. Težko si je predstavljati, kako naj se neki prejemnik (četudi vsakoletni do sedaj) pritožuje nad zmanjšanjem sredstev, če razpis še ni izveden in do sedaj sploh še ni nič dobil. Tako se te postavke znajdejo prve na varčevalnih spiskih. Drugače je s stroški za plače občinskih uslužbencev in z neposrednimi materialnimi stroški za delo uprave. Ta sredstva se tudi v letošnjem letu povečujejo ob nespremenjenem številu zaposlenih na občini na podlagi dogovorov države in sindikatov javnih uslužbencev. Proračun sicer najavlja 10 % zmanjšanje zaposlenih v upravi, vendar še ne v letu 2009, ko naj bi se število zaposlenih ne povečevalo. Tako se sredstva, namenjena organizacijam in posameznikom na področju družbenih dejavnosti, vztrajno zmanjšujejo že nekaj let. Ker se vsako leto zmanjšajo za deset, dvajset odstotkov, se kruta resnica, da so ta zmanjšanja že zelo obsežna, kar nekako prikriva. Zato sem šel pogledat nekaj let nazaj v proračun mestne občine in ugotovil, da je bil v občinskem proračunu za leto 2004 seštevek osmih postavk na področju kulture (kulturni projekti, perspektivni posamezniki, založništvo, programi v javnem interesu …), namenjenih razdeljevanju prek razpisov in pozivov načrtovan v višini 58,9 mio SIT (približno 246 000 EUR), medtem ko je seštevek istih osmih postavk v letošnjem proračunu 113 200 EUR. Če odmislimo inflacijski vpliv, so se sredstva v teh dobrih 4 letih več kot prepolovila. Nekoliko boljše stanje oz. zmernejše zmanjšanje se dogaja na področju športa, kjer je seštevek 13 postavk za razdelitev v letu 2004 znašal 68,45 mio SIT (približno 285.600 EUR), v letu 2009 pa seštevek istih postavk znaša glede na znižanja pri kulturi zelo sprejemljivih 231 570 EUR. Številke za vse aktivne kulturnike res niso spodbudne, vendar bi svoj delež k reševanju občinskih financ verjetno z lažjim srcem prispeval vsak oz. vsa področja, če bi bilo breme res enakomerno porazdeljeno. Tako pa še vedno najdemo področja, kjer se »denar z lopato meče čez okno« ob hkratnem intenzivnem varčevanju na drugih področjih.

Meni je, zaradi vztrajne pasivnosti vseh odgovornih, že nekaj let zelo »pri srcu« postavka Mestni potniški promet (MPP), ki ima v letu 2009 načrtovano realizacijo pol milijona EUR. Čeprav je vsem jasno, da je ob finančni realizaciji za leto 2008 v višini nekaj več kot 110 000 EUR večina letošnjega zneska namenjenega pokrivanju lanske koncesijske obveznosti in se s tem že prikrito obremenjuje proračune prihodnjih let z letošnjimi obveznostmi. Bolj kot samo dejstvo, da je strošek ogromen glede na učinek in da je vsakemu, ki kdaj sreča avtobus MPP, jasno, da je potnik na avtobusu izven obeh dnevnih konic prej redkost kot pravilo, preseneča vnema, s katero se nekateri na mestni občini trudijo prikazati pozitivne učinke MPP. V uvodu analize izvajanja koncesijske pogodbe, ki je bila del gradiva tokratne seje občinskega sveta, je namreč navedeno: »Potrebno pa bi se bilo zavedati, da gre za dolgoročno naravnan projekt, ki bo svoje rezultate dajal zlagoma in predvsem ne skozi finančno prizmo sistema temveč iz prometnih, socialnih, ekoloških in mobilnostnih vidikov.« Jaz bi avtorju analize svetoval predvsem nekaj resnicoljubnosti in objektivnosti. Podatke in statistiko se da namreč premetavati zgolj v smeri ciljev, ki jih zasleduješ, ali pa tudi bolj resnicoljubno. Tako je prikazovanje 219 422 prepeljanih potnikov v letu 2008 ob hkrati prevoženih 399 213 km zelo nepošteno prikazovati kot uspeh z 10,18-odstotno rastjo v obdobju 1999-2008, če poznamo podatek, da je bilo v letu 2004 prepeljanih 214 564 potnikov ob prevoženih 244 642 km. Torej skoraj enako število potnikov ob občutno manj prevoženih kilometrih. Lahko ugotovimo, da je učinkovitost izvedbe MPP v 4 letih padla za skoraj 40 % (z 0,87 na 0,55 potnika na prevožen kilometer). Še bolj kot vsa statistika, ki jo lahko obračamo tako ali drugače, pa bode v oči, da nihče ne uporabi zdrave pameti. Ob taki izvedbi in taki rasti števila potnikov še naslednjih 50 let ne bomo prišli do ravni, ki bi opravičevala tako obsežno porabo javnega denarja. Torej, najprej je treba priti do spoznanja, da je nekaj neučinkovito in si to priznati, da se lahko začne reševanje problema. Lahko pa je tudi za vse kriva slaba koncesijska pogodba, in če je zraven sistem še na »dolgoročno pravi poti«, potem res ni treba ukreniti ničesar. Še vedno trdim, da bi se dalo zgolj z reorganizacijo sistema javnega prevoza (seveda ob zmanjšanju sedanjega obsega in minimalnih žrtvah) prihraniti vsaj polovico sedaj namenjenega denarja za MPP. 250 000 EUR torej. To pa je več kot so vsa znižanja na desetinah postavk s področja družbenih dejavnosti, ki jih glede na raven izpred let prinaša letošnji občinski proračun.

Finančna prizma gor ali pa dol. Zdrave pameti manjka.