Včeraj, s pričetkom ob 19. uri se je v hostlu Situla odvilo fotografsko srečanje, ki ga je Boštjan Pucelj kot povezovalec pogovora poimenoval SNAF 2.01 – fotobata s prvo damo slovenske fotografije Meto Krese. Pucelj je uvodoma povedal, da gre za prvo izmed srečanj, na katerih se bodo predstavljali znani slovenski fotografi. “Ker se spodobi, da so dame prve, naj bo to kar Meta Krese.”

Fotografinja in novinarka Meta Krese Foto: Maja Regina

Že pred leti sta Jure Švent in Tomaž Grdin pljunila v roke in obudila novomeško tradicijo po fotografskem druženju in ustanovila SNAF. Iz ljubiteljskih začetkov in ambicioznih nadaljevanj, so se po krajšem premoru odločili, da ostvareh, ki se tičejo fotografije, začnejo kramljati, debatirati in iskati bit. Debata je tako potekala z gostjo Meto Krese.

Kot smo izvedeli na predstavitvenem in debatnem večeru, Meta Krese ni profesionalna fotografinja. Diplomirala je iz agronomije, magistrala iz kulturne antropologije, že od samega začetka svoje ustvarjalne poti uspešno združuje ljubezen do fotografije z veseljem do pisanja. In kako je začela svojo fotografsko pot? Po učenju fotografije v Londonu, kamor jo je pot zanesla povsem naključno, je pričela delati za Mladino: »Večino časa sem sedela v uredništvu in čakala na tiskovno konferenco.« Z nasmeškom na obrazu se spominja, da se je večkrat zgodilo, da je odšla na takšno konferenco tudi brez filma v fotoaparatu, zato se je na uredništva vrnila brez materiala: »To je bil zame velik stres,« pravi, »in zato sem šla v čisto druge vode.«

Bila je urednica za Kmečki glas, Slovenian Business Report, Vivo in Flaneurja ter revije Fotografija. Štafeto slednje je lansko leto predala mlajši generaciji. Opravljala je raziskovalno delo na inštitutu ISH (INSTITUTUM STUDIORUM HUMANITATIS – Fakulteta za podiplomski humanistični študij) v Ljubljani. Bila je nominirana za nagrado Albert Renger-Patzsch Award, med drugim je tudi dobitnica Nagrada za izstopajoče novinarske stvaritve za leto 2005, ki ji jo je podelilo Društvo novinarjev Slovenije.

Kot novinarka in fotografinja dela za nekatere slovenske časopise in revije, včasih se prebije tudi v tuje. Na vprašanje, ali raje piše ali fotografira, odgovori: »Pisanje imam za delo. To je zame trdo delo, v katerega vložim veliko napora. Fotografiram pa iz veselja. In tega nisem nikoli primerjala.«

Meta Krese in Boštjan Pucelj Foto: Maja Regina

Napisala je tudi nekaj knjig, poleg tega je bila deset let urednica Fotografije, revije slovenskih fotografov, in revije Adria Airways In-Flight Magazine. Njene številne reportaže, največkrat s socialno tematiko, so iz Slovenije ter iz oddaljenih krajev (Pakistan, Indija, Bližnji vzhod, Zakavkazje, Turčija) in tudi nekoliko bližjih, a nič manj zanimivih balkanskih dežel (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Albanija, Bolgarija). Kot novinarka veliko deluje v tandemu z Arnetom Hodaličem: »Če se na neko pot odpraviva skupaj, mora Arne poskrbeti za fotografije, jaz pa za tekst. Takrat si lahko vzamem čas tudi za slikanje, vendar ni nekih skupnih motivov.« Pravi, da tako popolnoma spontano nastane mnogo fotografij, ki se potem združijo v celoto.

Tako je nastala serija Sam kot pes, ki je bila prikazana tudi na predstavitvi: »Ne gre za zavestno fotografiranje določenega motiva. Zgodba o osamelih psih se je tekom časa izluščila kar sama od sebe.« Ob tem doda, da je nekoč v Peruju naredila ogromno posnetkov, na katerih so bili večinoma psi. Čez čas jih je nastalo še nekaj, danes pa ima celo serijo z omenjenimi motivi. »Moj dober prijatelj je po pregledu teh fotografij zaključil, da gre za moj osebna izpoved, da se sama počutim sama kot kakšen pozabljen pes. Vendar to ne drži. Po mojem mnenju so psi iskrena podoba naše civilizacijske stopnje.«

Meta Krese je včasih veliko objavljala v Mladini, danes pa lahko njene dokumentarne fotografije zasledimo predvsem v Dnevniku. Zaupala je, da obožuje kavarne: »Bolj kot okus kave so mi všeč kavarne in kavarniško vzdušje. Okus se mi niti ne zdi tako pomemben.« In kje se počuti najbolje? »Rada imam velika mesta!«

Maja Regina - zadnje objave

• Primož Kobe, maratonec: Cilj so olimpijske igre - 5. 6. 2010
• Dr. Zvone Simončič: "Naravoslovja nisem vzljubil zaradi posameznikov, ampak zaradi lepote naravnih zakonitosti" - 16. 2. 2010
• Andrej Blažon: "Ne gre toliko za vrednost izdelka kot za vrednost ideje" - 8. 12. 2009
• Dušan Jovanović, avtor novega projekta v APT - 28. 7. 2009
• David Petrović, mladi režiser - 17. 6. 2009

• [+]na vrh
• Natisni članek