Na včerajšnjem literarnem večeru v Knjižnici Mirana Jarca z Borisom A. Novakom, enim najvidnejših slovenskih pesnikov, so poslušalci lahko uživali v poslušanju izbranih pesnitev iz njegove zadnje pesniške zbirke MOM (Mala Osebna Mitologija). Izstopa poezija, prežeta s tragično življenjsko izkušnjo avtorjevih prednikov, pri katerih naj bi izbor ritma narekovala prav glasba. Sama glasba pa ni manjkala tudi na literarnem večeru, saj je na strune zaigral učenec z Glasbene šole Marjana Kozine Jakob Aljaž Padevski.
Svojo zadnjo pesniško zbirko z naslovom MOM (Mala Osebna Mitologija), ki je izšla leta 2007 pri Cankarjevi založbi, je pesnik posvetil svojim prednikom. Kot uvodoma pojasni avtor, gre za nenavadno pesniško zbirko, ki jo želi predstaviti skozi prizmo glasbe. “Glasba se je v moji družini prenašala bo obeh linijah, materini in očetovi, in močno zaznamovala družino.”
Gre za močno intimne, hkrati pa za mojstrsko in precizno dodelane pesnitve, ki s svojo ganljivo tematsko razsežnostjo razkrivajo mnoge bolečine avtorjeve družine. “Moji predniki so bili žrtve grozljivega 20. stoletja, s to zbirko pa sem jim dal dostojanstven spomin.” Lahko trdimo, da gre za težko poezijo, kakor trdi tudi sam, v kateri so ujete težke in mračne podobe njegovih najbližjih.
Med drugimi je pred občinstvom razkril tragično usodo svojega strica Lea Novaka, ki jo je strnil v eno izmed pripovednih pesmi. Strica, ki je bil pianist, skladatatelj, zaprisežen levičar in organizator upora na Štajerskem, so gestapovci po grozovitem dvomesečnem mučenju (ker so vedeli, da je tudi glasbenik, so mu pod nohte zabadali električne igle) leta 1941 vrnili materi. Njegov pepel so ji prinesli kar v zeleni konzervi. Avtor pravi, da ga je zgodba že kot otroka močno travmatizirala, zato je izmed pripovednih pesmi posvetil prav stricu. Med drugim izvemo, da je stričeva zapuščina vsebovala tudi srebrno žepno uro, ki jo je pesnik podaril svojemu sinu. “To je ena izmed pesmi, ki je nastala že pred leti,” je še dodal avtor.
Del spomina, ki ga iz pozabe rešil v tej zbirki, pa vsebuje tudi manj tragične izkušnje. V humorni pesmi Cunjologija prikaže redoljubnost svoje “none”, ki je za vsakodnevne potrebe čiščenja uporabljala eno imed sedemnajstih krp, seveda vsako za natančno določen namen.
Zbirka vsebuje še pesmi s spominom na dedka Antona Novaka, ki je bil zaprisežen ateist, pa tudi tiste, v katerih zapisuje čudežno preživetje tete Mare v koncentracijskem taborišču v Ravensburgu in še mnoge druge.
Gotovo je to pesniška zbirka, v kateri se skozi avtorjeve stihe dotakneš duš Novakovih prednikov. Ali kot je zapisala Manca Košir v spremni besedi: “Boris A. Novak v milo lepi zbirki MOM: Mala Osebna Mitologija oživlja svoje ljube »na zračnem polju iz jezika«, prek tega Diha jih vidi, sliši, se jih dotika, z besedami oživlja, v pesmi jih objema.”
Foto: Maja Regina
Pingback: “Boris A. Novak v milo lepi zbirki MOM: Mala Osebna Mitologija oživlja svoje ljube »na zračnem polju iz jezika«, prek tega Diha jih vidi, sliši, se jih dotika, z besedami oživlja, v pesmi jih objema.” » Park - Regionaln