Bojan Radovič: O fotografiji, fotografska razstava, Galerija Simulaker, 23. 12. 2008-23. 1. 2009

Radovič ozavešča temelje fotografskega medija kot tudi vneto samoizprašuje lastne kreativne pozicije.

Radovičeve fotografije ne funkcionirajo zgolj kot kukala v objektivno resničnost – v okviru te razstave se njihov primarni namen bere kot razgaljenje lastnega medija, prevpraševanje njegove narave znotraj spremenjenih kulturnih in tehnoloških danosti, ki nedvomno preobražajo tudi sodobno fotografijo. Avra »objektivne resničnosti« je tako podeljena samemu mediju fotografije, s čimer Radovič odpira prostor za njegovo kompleksno analizo.

Razstava je sestavljena iz več »poglavij«, ki jih tvorijo formalno in datumsko heterogene serije. Takšna dispozicija priča o dolgoletnem in konsistentnem ozaveščanju temeljev fotografskega medija kot tudi o vnetem samoizpraševanju lastnih kreativnih pozicij. Akutnega problema avtorstva se Radovič denimo dotakne s serijo fotografij, ki dokumentirajo umetniško akcijo Romana Uranjeka, člana skupine IRWIN, v Skopju. Serija opozarja na problematiko v času in prostoru omejenih umetniških intervencij, ki jim trajnost in objektnost (s tem pa tudi možnost vstopa na trg) podeli šele dokument – fotografija, pri čemer avtorstvo še zdaleč ni samoumevna in dokončna kategorija. Kar nenazadnje velja tudi za umetniško delo, ki se vse bolj sooča s procesi reciklaže, rekombiniranja, prisvajanja. Znotraj takšnih koordinat Radovič v seriji Re-make izpostavlja prav tako zimzeleno tematiko kopije in originala, ki s tehnološkimi danostmi digitalne ere dobiva povsem nove okvirje. Intrigantnega citiranja se loti s ciklom TimeBox/Brooklyn Cigar Co., kjer se izpostavljanje časovnih dimenzij fotografskega procesa izkaže tudi za svojevrsten hommage Wangovemu filmu Smoke. Razstavljena dela soočajo še odnose med resničnim in posnetim, med digitalnim in analognim, med umetniškim in uporabnim, kar denimo uprizarja serija avtorskih razglednic, ki, poslane iz New Yorka, delujejo tudi kot svojevrstni dnevniški zapis.

»Učna ura anatomije fotografskega medija,« kakor piše v spremni besedi k razstavi, se levi v nadvse poučno uro, pri čemer pa Radovič ne ostaja na okopih puste teorije, temveč mojstrske fotografije.