Portret: Jure Šuln

»Mar sem že toliko star,« mi je ob predlogu pogovora za Park dejal 28-letni Novomeščan, vsestransko dejavni Jure Šuln. »Nisi,« sem mu odgovoril, »si pa kljub mladim letom mestu vtisnil nekaj lastnega.«

Ker sva z njegovim očetom znanca, vem, da je bila Juretu tako rekoč v zibelko položena ljubezen do morja in jadranja. Ni nenavadno, da se mu je predal in ker je podjeten, je iz jadralskega znanja iztisnil nekaj denarja. Pravzaprav sem Jureta spoznal preko LokalPatriota. Pozornost sta mi vzbudila njegova aktivizem in oblikovanje, slednje me je potem, ko sem zvedel, da študira komunikologijo, začudilo. Za njim je več uspešnih oblikovalskih podvigov, mogoče je med najbolj vpadljivi oblikovanje logotipa oziroma prepoznavnega zaščitnega znaka za novomeški popotniški hotel Situla, ki sta ga ustvarila s partnerko Meto Kocjan.

»Enostavnost se je v vseh mojih rešitvah izkazala za prednost.« (foto Boštjan Pucelj)

Jure je bil najprej gimnazijec, potem se je odločil za komunikologijo, katere študij namerava v kratkem z diplomo zaključiti. Kot je povedal, se je njegova poklicna pot pričela s koncem srednje šole, ko se je pridružil Društvu novomeških študentov. Začel je kot plakater, sčasoma je sodeloval pri različnih projektih, kasneje je skozi evolucijo postal mentor mlajšim. Zaradi narave dela se je pričel ljubiteljsko ukvarjati z oblikovanjem, nakar je zadeva prerasla, pred kratkim je ustanovil oblikovalsko podjetje. To je nasledilo kakšno leto ukvarjanja s spletnim blogom. »Ker sem se začel dosti bolj zavzeto ukvarjati z oblikovanjem, sem na račun tega oblikoval lastno spletno stran, v njeni in domeni mojega podjetja bo nastal nov blog, ki se bo dotikal moje dejavnosti in bližnje okolice. Predstavljal bo moje delo, podjetje in projekte, ki se nanju navezujejo,« je pojasnil.

Jadranje, njegova dosedanja strast, bo poslej igralo stransko vlogo, saj se je, kot je omenil, preveč zažrlo vanj. A vendar, morje bo čakalo, je dejal. Njegov resen namen je končanje študija, s podjetjem pa si namerava postaviti podlago. Kot meni, sta oboje, komuniciranje in oblikovanje sorodni dejavnosti. Študiral je teoretsko-metodološko smer, spoznal se je s psihologijo, komuniciranjem in oglaševanjem, zato sodi, da je za oblikovalsko podjetje dobro podkovan. »Kakor koli so stvari različne, so dejansko močno povezane. Njihovo ozadje je komunikologija in komuniciranje,« je poudaril.

Med Šulnove oblikovalske podvige, kot je naštel, sodijo zmaga na natečaju za grafično podobo hostla Situla, ki je vso zadevo z oblikovanjem vzpodbudila in ji dala novega zagona. Potem je zmagal na ljubljanskem razpisu za Škisovo tržnico in na razpisu za logotip Galerije Simulaker. Ob obeh razpisih je oblikoval še celostno podobo delavnice Jazzinty, Fotopuba in novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela. »Pogovarjam se tudi o knjižnem oblikovanju, ostalo je produkcija za razna podjetja, zavode in društva, kar je pretežno tržnega značaja. Zame največja strast ostaja oblikovanje logotipov,« je nadaljeval.

Z logotipi se je pričel ukvarjati iz navdušenja. Po njegovih besedah naj bi prepoznavni znak z najmanj možnimi elementi in barvami oddal čim močnejše sporočilo, trik pa je v najenostavnejši rešitvi. »Enostavnost se je v vseh mojih rešitvah izkazala za prednost,« je ocenil.
Kot oblikovalec je Jure mnenja, da sodeč po videzu Novega mesta oblikovanje logotipov ni prešlo v tukajšnjo zavest. »Podjetja in podjetniki, dajejo logotipom premalo poudarka. Večkrat se odločajo za njihovega denarja nevredno delo, nimajo pa tudi vizije, kaj bi z logotipom počeli. Tudi ne vedo, kaj jim lahko kakovostno prepoznavna podoba na dolgi rok prinese. Mesto se glede tega vprašanja počasi prebuja. Pri naročnikih, ki se držijo zastarelih smernic, pogrešam inovativnost, kar pa ne velja za oblikovalce,« je povedal.

Jure je predstavnik novega naraščaja, ki prihodnost v nasprotju z relativno varnim delovanjem v okviru podjetja ali ustanove drzno povezuje z lastnim podjetjem. Kot pravi, gre za samozavest. »Mogoče gre za spremembo dojemanja poklica, lahko pa, da je to prinesla večja fakultetna izobraženost. Fakulteta mi je dala drugačen način razmišljanja. Za lastno podjetje sem odločil, ker bom tako lahko nemoteno deloval na področju, ki sem ga sam izbral. Lažje in varneje bi se bilo, kje zaposliti, vendar potem ne bi bilo zadovoljstva, da se ukvarjaš zgolj z lastnimi zamislimi.«

Kot ocenjuje Jure, ima v lokalnem okviru na oblikovalskem področju močne tekmece, vendar meni, da je dela dovolj za vse. Pri iskanju tega stavi na lastno sposobnost trženja in predstavitve, kjer se vnovič srečuje s komunikacijo. Kot je povzel, se s podjetjem čas njegova aktivizma zaključuje, a ne povsem. »Ideja našega društvenega aktivizma je bila, da se generacija umika naslednji generaciji, kar je edino pravilno. Tako se delovanje prevetri, na dan pa prinese sveže ideje. Kljub podjetniški naravnanosti pa še vedno z nekaterimi društvi in posamezniki sodelujem zgolj iz navdušenja nad njihovim delom in brez plačila. Ni vedno vse v denarju.«