Novomeška kultura med vrsticami nove koalicije

Zadnje državnozborske volitve so prinesle spremembo oblasti. Ta prinese nove programske poudarke in prednostne naloge. Spremembe vplivajo na široko paleto družbenih podsistemov. Slovenija je pač majhna in že majhne spremembe na vrhu imajo na repu hierarhije ustanov, pa naj gre za javni ali zasebni sektor, velike vplive. Čeprav se na videz zdi, da gre veliko stvari svojo pot ne glede na barvo oblasti, si upam trditi, da bo kljub nekaterim obljubljenim drugačnim pristopom še vedno ostala želja pozicije, da vlada in obvladuje. Kako izvesti, da vladaš in obvladuješ zgolj do tiste točke, ki je nujna, da dobro upravljaš zaupan skupni interes, ki mu pravimo država, je izziv, ki nima recepta za uspeh. So pač rezultati in dejstva, na podlagi katerih volilci nagrajujejo ali dajo priložnost drugemu.

Kultura je bila v mandatu dosedanje vlade zelo na očeh javnosti. Na začetku mandata ministra Vaska Simonitija se je zdelo, da je na področju kulture nekaj programskih koalicijskih prioritet, ki so se odrazile predvsem na področju medijev. Zato je tudi v tem mandatu nesorazmerno veliko pozornosti uprte na področje, ki ga prevzema ministrica Majda Širca. Nesorazmerno zato, ker kultura v zadnjem obdobju ne spada na vrh družbenih prioritet, in sicer tako v smislu javne pozornosti kot finančnih sredstev. Ob tem pa vsi, ki delamo na področju kulture, ne moremo mimo pozornega branja koalicijskih prednostnih nalog, ki jih za področje kulture opredeljuje koalicijska pogodba. Vsak, ki deluje na profesionalni, polprofesionalni ali ljubiteljski ravni, si želi in je hkrati prepričan, da je njegovo delo pomembno in da si zasluži večjo pozornost, kot jo ima. Toda težava je v dejstvu, da je pogača, namenjena kulturi v državnem (in na žalost še bolj v občinskem) proračunu, omejena in v realnem smislu z leti vse manjša.

Novomeška kultura je bila v zadnjih letih deležna kar obilnega dela občinskega denarja. Bolj podrobna analiza pokaže, da je bil daleč največji delež tega denarja namenjen investicijam v infrastrukturo (Knjižnica Mirana Jarca, Križatija), hkrati pa je ustanovitev Anton Podbevšek Teatra prinesla tudi programsko svežino. Prav ustanovitev gledališča in ogledalo, ki ga zasebna kulturna produkcija Skupine Društva novomeških študentov, ki jo brez težav opredelimo kot javni interes, kaže občinski kulturni sferi, je zanimiva situacija, ki je dolgoročno ne bo mogoče vzdrževati na sedanji ravni. Možen je samo korak naprej ali korak nazaj. Naslednjega koraka v razvoju novomeške kulture ne bo brez miselnega in dejanskega preskoka, ko bo morala biti tudi lokalna (regionalna) kultura vpeta in primerjana na nacionalni ravni ter hkrati vpeta v evropske kulturne povezovalne in finančne inštrumente.

foto Boštjan Pucelj

Kaj torej pravi koalicijska pogodba in kaj lahko v njej prebere novomeška kultura v neposrednih besedah ter kaj je nakazano med vrsticami. Že uvod prinaša navedbo usmeritve, da je treba slovenski kulturni sistem institucionalno in vsebinsko posodobiti. Gre za nedvoumno potrebo, ki pa je bila gotovo navedena že tudi v prejšnjih koalicijskih pogodbah in katere uresničitev zahteva veliko energije, ki pa ob sprotnih težavah zmanjka, še preden se kaj resnega zgodi na sistemski ravni. Sledi bolj konkretna navedba, ki zelo neposredno nagovarja vso nacionalno in lokalno strukturo javnih kulturnih zavodov. Navedba »Koalicijski partnerji bomo skladno z reformo javnih zavodov in spremembo načina njihovega financiranja uvedli reformo financiranja kulture …« je zelo močna in v nadaljevanju nakaže nekaj konkretnih reformnih korakov. Prav gotovo gre za zelo velik korak, na katerem si bo ministrica lahko nabrala slavo ali pa polomila zobe (spomnimo se samo ministra Viranta in njegove plačne reforme).
Z novomeškega zornega kota pa je bolj kot tisto, kar je napisano, pomembno tisto, kar ni napisano. V prerezu trenutnega stanja novomeške kulture sem navedel nekaj subjektov novomeške kulture, ki presegajo lokalno, ljubiteljsko, hkrati pa niso prepoznani kot pomemben del nacionalnega kulturnega sistema v regionalnih središčih. To bi bilo dejansko uresničenje velikokrat izgovorjenih besed o potrebi po decentralizaciji tudi na področju kulture. Koalicijska pogodba namreč pravi: »Za razvoj kulture v lokalnih in regionalnih skupnostih bomo podprli velike mednarodne prireditve … Hkrati bomo v lokalnih skupnostih podpirali razvoj ljubiteljske kulture in obdržali mrežo strokovnih sodelavcev na teh področjih.« Torej zgolj projektna podpora in nadaljevanje obstoječega sistema na področju ljubiteljske kulture. Nič sistemskega, kar bi pomenilo izgradnjo regionalne kulture.

Najavljena je tudi sprememba materialne podpore medijem, kar je prav gotovo zanimivo za dva novomeška lokalna medija, TV Vaš kanal in časopis, ki ga držite v rokah – oba sta bila v zadnjih dveh letih s pomembnimi deleži podprta na razpisu Medijskega sklada. V koalicijski zavezi »državne pomoči za uresničevanje javnega interesa na področju medijev naj bodo namenjene specializiranim in tržno šibkim medijem« se verjetno vidi marsikateri medij. Predvsem v drugem delu, ki govori o tržno šibkih. Tako da bo treba na konkretizacijo te spremembe v državni politiki in na njen vpliv na naš lokalni medijski prostor še malo počakati.
Navedba, da se bodo sprožili postopki za uveljavitev ničelne stopnje DDV za knjige in povečan odkup izvirne slovenske literature za splošne in šolske knjižnice sta aktivnosti, ki nas veselita tudi v edini novomeški in eni redkih slovenskih literarnih založb izven Ljubljane. Če se bosta navedbi uresničili, lahko to prinese nekaj pomembne sistemske podpore neprofitnemu založništvu v javnem interesu.

Kar ne navaja dokument, ki so ga podpisali koalicijski partnerji, se pa da razbrati iz javno objavljenih predlogov dopolnil, ki jih je v postopku oblikovanja pogodbe pripravila stranka Zares, ki ji pripada tudi ministrica za kulturo, je dejstvo, da je veliko zapisanega v koalicijski pogodbi na področju kulture umeščeno notri prav na podlagi predlogov ministričine stranke. To je največji porok, da lahko pričakujemo konkretne uresničitve koalicijskih ciljev. Čeprav bi realisti rekli, da še največji optimizem novomeški kulturi ne predstavljajo zapisane besede, ampak dejstvo, da je mesto državnega sekretarja (drugi človek ministrstva) zasedel novomeški rojak.