Namesto krzna mobitel

Sony ericsson nažalost še nima moje podpore

Sedimo na terasi kavarne, obdani z različnimi vonji nikotina, sestavljamo skupaj lepo mešanico subkultur. Ne skoncentrirano in po malo že avtomatsko mi pogled znova zaide na okolico. Oko mi tokrat privabi simpatična, glasna družba mladih fantov za sosednjo mizo. Vsi so osredotočeni na najbolj nestrpnega izmed njih. Iz torbe neučakano vleče kartonasto škatlo. Na njej pa, že vsem zelo znana podoba – slika najnovejšega mobitela, podprta z napisom vodilne znamke. Ta škatla vedno privabi nasmehe. Tudi meni ga je. Obdržal jo je še čisto original zapakirano, nedotaknjeno. Očitno je, iz nekega razloga, ta dogodek odpiranja hotel deliti s svojimi prijatelji. Veselje, ki ga je bilo zaznati na njegovem obrazu, je še meni pritegnil nasmeh na ustih. Bil je precej podoben tistemu najstniškem izrazu, v momentu, ko mu najboljša punca na šoli reče, da bi hodila z njim. Iskren, ponosen, poželjiv, zadovoljen … presrečen je, to se mu vidi na obrazu in lepo ga je tako gledati! Vendar koliko časa bo ta sreča še trajala? Kmalu zatem pa se nasmehi njegovih prijateljev nehote spreminjajo v nasmeh drugačne vrste. Zalotim se, da ga imam na obrazu tudi sama, zato dogodek v mislih zamrznem, da ga lahko počasi analiziram. Kaj so ti pogledi? Zakaj spremembe? Kaj pomenijo drugačni nasmehi?

Za to sosednjo mizo so se v kratkem hipu zvrstili dogodki, ki so povzročili pri različnih osebah enaka čustva, ki so jih poskušali prikriti. Prikriti z nasmehom, ki zbuja različne debate že pri Mona Lisi: srečen, žalosten, nevoščljivost.

Da, da, nujno potrebujem močno LED svetilko, GPS , brskalnik RSS, da o podpori HSDPA tehnologije sploh ne govorim! Resno! Če je to slučajno primer, ki ga slišite od osebe pred vami, ko kupujete nov mobitel, vi pa ne veste o čem oseba sploh govori, vam svetujem, da se, dokler še niste bili opaženi, obrnete in z ohranjenim dostojanstvom odidete iz trgovine. To so namreč nujne karakteristike vašega bodočega mobitela! To morate imet! Brez tega ne morate živeti! Če velja pravilo: obleci seksi perilo in počutil se boš bolj seksi, velja tudi: bodi še tako nemarno oblečen, dokler imaš v žepu (rokah) najsodobnejši mobitel, vedi, da si veliko več kot seksi. Si lastnik najbolj zaželene elektronske naprave na tržišču! Preizkusite sami! Oblecite se v ponošeno, po možnosti raztrgano, trenirko na dolgočasno popoldne. Pojdite na kavo v kak fency lokal, med naročanjem pa postavite na mizo svoj novi mobitel. Oseba, ki vam streže, je namreč v momentu, ko ste iz žepa potegnili tisti mobitel, spremenila svoje mnenje o vas in tako ste brez kakršnega koli napora, dosegli nekaj izredno težkega. Popravili ste oz. naredili ste svoj novi prvi vtis! Smešno, mar ni? Obožujem, ko se lahko tako igram. Oseba spremeni svoje mnenje samo zaradi tega, ker je močna marketinška poteza uspela vplivati nanjo! In to znova in znova…in znova!

Korak številka dva. Kateri stereotip je pravi za vas? Vaš super, mega, nov mobitel ima namreč karakteristike, ki so namenjene določeni populaciji. Vsak, ki je v koraku s tehnologijo, jih bo prepoznal in vas tudi sodil po njih. Recite stereotipno, ampak redki poslovneži bodo dali prednost LG KU970 Shine-u pred Sony Ericsson P1i, tudi tako, kot bo najstnica veliko raje kupila novi Sagem 750x ROXY namesto Nokij N-serije (vem, mobiteli niso istega ranga in leta izvedbe ampak samo, da dobite predstavo). Vsak mobitel ima določeno populacijo, ki se ji poskuša prilagoditi. Vi pa kupite mobitel, ki vam najbolj ustreza. Kako že gre? Aha, debelino moške denarnice naj bi lahko na prvi pogled ocenil po 3. stvareh. Uri, pasu ter čevljih. Vzemimo, da so čevlji podobni mobitelu. Pomemben je model, ki pove tip človeka. Po materialu sodiš, koliko da človek na udobje in razkošje. Običajno pa vse to lahko presodimo že po sami znamki obutve, ki pa se prekrasno dopolnjuje s ceno. Večja je, bolj je čevelj cenjen. To je neumen stereotip in predsodek na katerega žal nimamo veliko vpliva, konec koncev na prvi vtis redko kdaj vpliva osebnost človeka. Ga pa lahko izkoristimo v naš prid in kupimo par čevljev, ki doseže želeni vtis. In to delamo! Mobiteli! Zapravimo veliko vsoto denarja, ki ga ponavadi ravno nimamo, za napačno stvar. Zakaj, pravzaprav? Verjemite mi, da se vseh tistih norih aplikacij in funkcij telefona nekega bližnjega dne, to težko priznam, naveličate! Torej zakaj? Zakaj, če ne zase?

Za druge. Vedno nam je bilo pomembno, kaj si drugi mislijo o nas in kako nas gledajo (četudi v čisto zanemarjenem kotu možganov). Pravzaprav si tako kupujemo mnenja okolice. Ko pa enkrat vstopiš v igro, ki tako uspešno spreminja mnenja, je ta igra izredno zasvajajoča in niti ne opaziš, kdaj so ti negativni občutki drugih (nevoščljivost, zavist …) postali prioriteta za uživanje svojega življenja.

V momentu nepazljivosti mi na tla pade moj: »OH, ne, ne spet! Ubošček, pa čist znucan si že!«. Pa še res je. Poberem ga in se v momentu zazrem v njegov zaslon. Dejžavu! Spomin me odnese na mesto, ko sem jaz kupila mojega. Natanko se spomnim močne želje in kako nestrpno sem čakala, da je to božanstvo dejansko prišlo na naše police. Nekdaj čisto nov, hit, ultra kul mobitel, pa ima zdaj že spraskan zaslon, bež postaja siva, znamke pa se že dolgo ne vidi več. Sama sem oseba, ki da veliko na dizajn, znamke. Rada jih imam in rada imam njihov vpliv. Žal pa sva z mojim mobitelom že čisto out in zelo nekonkurenčna novim »atletom«. Res bi bil že čas, da si kupim novega. Neeee! Razjezim se sama nad sabo, nad svojo mislijo! Mar me dogodek za sosednjo mizo res ni nič naučil?!?!

Dvignem svojega upokojenega atleta in ga postavim na sredino mize med ostale konkurente. Tako rekoč V sam epicenter tekmovalnosti! Nič. Nobenega izraza. Niti trzljaja od mojih prijateljev. Zgolj bežen nasmeh, ki me naj bi opozarjal na mojo pazljivost … »Naj tako ostane!« rečem in se nasmehnem prijateljem.

Objavljeno v Ti v mestu