Kupim te, kupi me

velikost je pomembna

Paranoja. Bojim se prižgati televizijo, radio tudi, bojim se stopiti v trgovino, ki premore več kot pet polic in več kot eno prodajalko. V bistvu se bojim iz hiše do nabiralnika, ker se zna zgoditi, da iz njega skoči ogromna reklamna pošast in me preganja toliko časa, dokler ne pokupim vsega, kar mi ponuja. Brivsko peno in gratis zarjavele žiletke, dišeče palčke, ribjo pašteto in svečke za v rit. Vse znižano, vse sila poceni in nepredstavljivo uporabno. Nujno za eksistenco nas, skrivačev, ki si kupujemo svet in si ga po vrečkah nosimo domov, v dnevno sobo in shrambo.

Če česa ne morem kupiti, je problem v bistvu v meni, ker se ne skladam z merili trga, ampak nič hudega – prijazni trg se neumorno trudi zame. Ponuja mi vedno nove rešitve, nimam izgovorov. Lahko me skrajšajo ali podaljšajo, razširijo ali zožajo, po želji. Lahko si nabavim lepši nos, da bom nanj dala velika nova očala in lahko si naročim večje joške, da mi bodo prav vse tiste seksi majice, ker so ravno razprodaje. Če bom imela srečo, dobim zastonj poleg še popravilo ušesnih mečic in bonus pike pri najboljšem sosedu. Vse za to, da pašem zraven. Da nisem izven konteksta.

Kaj če ga prvič srečam med policami v supermarketu? Jaz bom vedela, da je pravi, on pa … Me bo tudi on ocenil po velikosti in znamkah mojih nakupov? Po tem, med katerimi policami stojim in s katero roko zlagam v voziček? Torej moram imeti velike neprosojne vreče, v njih pa samo fino hrano, dišeče svečice, mnogo lepih reči za okras in niti slučajno wc-papirja. Kaj če se vrečka strga?! Previdno moram izbrati tudi obleko za nakupovanje, ker če me prvič vidi v trenirki, bo mislil, da sem vedno taka. Pa nisem, za vikend včasih oblečem armanija. Res. Kadar imam dovolj samozavesti, da si upam čez prag in mimo reklamnih lepotic.

In če greva potem kdaj na pijačo, bo važno kakšno kavo pijem in kako sedim za mizo? Bo dovolj filmski prvi poljub in epski prvi pogovor? Se znam dovolj kul držati za roke? Morda, če bi imela tiste rokavice iz tistega oglasa in labelo z okusom po jagodah …

Plavam po instant juhi in se potapljam z ostalimi rezanci. Zdaj sem se pa odločila. Končno bom stopila izmed polic supermarketa na samo tržišče in kar čim prej postala konkurenčna. V čem točno bom konkurirala, še ne vem. V lepoti ne morem, mogoče pa začnem prodajati svojo veščino trkanja na les ali ritenske hoje. Oboje obvladam. Saj veste, kako je danes, človek mora nekaj početi, nekaj zaresnega. Da se ga opazi, da se mu ploska, da se ga kupi. Kdo bi jih razumel, na primer, umetnike? Cele dneve nekaj, na koncu še vedno nič. Trg takšne norce izbljuva za prvi vogal, ker ne igrajo po pravilih. Treba je pokazati kaj več, morda malo gole gože in francosko manikuro. Tudi ni dobro, če je človek preveč pameten. Takšne škodljive lastnosti je pametno skrivati, razen če ste čudežni otrok. Potem to izkoristite, preden zrastete nad meter štirideset. Sicer pa, pravi majhni fantki s prečkami in ljubke kodrolase deklice sploh nikoli ne zrastejo, tako kot ne pritlikavi zeleni kitajski mački.

Pa bi me kupili, bi me povabili, bi me hoteli, če bi se smehljala z jumbo plakata sredi mesta? Imam modre oči, rjavkaste lase in nekaj pegic. Ah ja, pa en kriv zob, menda še kar simpatičen. (Trg ima bojda fetiš na drobne anomalije. Z njimi si pridobiva zaupanje, ljudje se lažje poistovetijo z ubogimi škrbastimi revami.) Imam tudi precej domestičnega znanja po sili razmer, znam izgovarjati večzložne besede, hoditi v petkah in na pamet zapeti precej pop komadov. Slabo lažem, razen če se močno napudram. Juhe nikoli ne srebam, včasih razbijem kak krožnik. Bi me?

Paranoja. Razsuti škrniclji skupaj vrženega sveta po razsuti hiši zavesti. Dnevne primerjave, rastoče zahteve in večna nezadostnost so gojišča frustracij. Naši dirigenti in cenitelji si manejo roke, mi pa še kar blejamo, švicamo kri in dosegamo standarde. Za koga? Za trg.

Za trg, z dolgo brado, polno smetja in trupel, ki jo diskretno a neizprosno vsakdan sproti razčesava. Kipar, ki kot surovino uporablja človeka. Mehko neuporno sluzavo bitje, ki se ga zlahka preoblikuje in pospravi tja, kamor spada. Kam spadam jaz danes?

Objavljeno v Ti v mestu