O meni

 

Jaz sem Erlinda, stara sem 14 let, sem Albanka. Rada berem zgodovinske knjige o Kosovu, Sloveniji in drugih državah, berem tudi ljubezenske knjige in rada igram odbojko.

V Sloveniji živim že eno leto in pol. Sem v 9. razredu, hodim v Osnovno šolo Grm. Imam dva brata in eno sestro. Ko sem prišla v Slovenijo, je bilo težko, ker nisem znala govoriti niti besede slovensko in nisem poznala prijateljev. Ko sem šla prvič v šolo, so mi povedali, da imam eno Albanko v razredu. Bila sem zelo vesela, ker sem imela eno prevajalko: Ilirjano. Od takrat sva dobri prijateljici.

Potem sem šla v Društvo za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD), kjer sem se učila slovensko in spoznala nove prijatelje, ki so tudi Albanci. Na Kosovu sem bila v 6. razredu, žalostno je bilo, ko sem se s prijatelji poslovila; bilo mi je tako težko. Na Kosovem sem imela dobre prijatelje, skupaj smo se zabavali, igrali in učili. V Slovenijo sem prišla dva meseca preden sem končala 6. razred. Ko sem prišla sem, sem začela obiskovati 7. razred. V šoli je bilo lepo, ker sem imela sošolko Albanko, če ne bi bilo nje, bi bila osamljena, ker me vrstniki ne marajo, ker sem tujka. Ona je zelo dobra prijateljica, zelo mi je pomagala, ko nisem znala govoriti slovensko in še sedaj mi pomaga, ko česa ne razumem, za to sem ji zelo hvaležna. Prvo poletje, ko smo prišli v Slovenijo, nismo šli na Kosovo, ker smo pravkar prišli. Potem sem šla na morje s šolo, kjer sem se imela zelo lepo. V septembru sem začela plesati v albanski folklorni skupini Dardanet, ki je ednina albanska folklorna skupina v Sloveniji. Plešemo v narodi noši. V naši skupini smo same punce. Prej so bili tudi fantje, a njim se to ni zdelo tako pomembno, oni so odnehali, me pa smo nadaljevale. Nastopamo ob vsakem albanskem prazniku in tudi ob slovenskih praznikih. Vsi so bili zadovoljni z nami, saj se to v Sloveniji ni dogajalo nikoli prej. Vsi so nam rekli, da smo zelo pogumne, da ohranjamo svoje narodne navade. V novembru je dan albanske zastave, ko sem prvič nastopila.

Za novo leto je prišel stric iz Avstrije, ki ga v svojem življenju prvič videla. Potem se je spet začela šola. 17. februarja smo doživeli samostojnost Kosova, zaradi česar smo bilo zelo veseli, da smo zdaj končno svoja država. Veselili smo se, ker smo med vojno doživeli veliko slabih trenutkov.

Bila sem zelo majhna, ko se je začela vojna. Bili smo trije majhni otroci in mami ni mogla nosit vse treh, mi pa nismo mogli hoditi po blatu. Oče pa je bil v Sloveniji in skrbelo ga je, kaj se bo z nami zgodilo. Dedek nam je pomagal. Potem smo šli v gozd, ker smo bežali pred Srbi. Ko smo šli v gozd, smo skopali veliko luknjo, kjer smo tudi spali. Želeli smo peči kruh, saj nismo imeli nič za jest. Prižgali smo ogenj in začelo je kaditi, rekli so nam, naj ga ugasnemo, ker nas bodo videli Srbi. Nismo imeli nič za obleči. Čez nekaj časa smo odšli v Albanijo, kjer smo nekaj časa živeli. Oče nas je prišel iskat v Albanijo, ampak dedek ni dovolil, da gremo v Slovenijo, ker bi morali iti čez Srbijo, bal se je, da se nam bo kaj zgodilo. Ko smo izvedeli, da na Kosovem ni več Srbov, smo se vrnili domov. Imeli smo dve hiši: ena je bila čisto požgana, ena pa samo malo. Tista, ki je bila manj zažgana, je imela eno nadstropje. Dokler je nismo popravili, smo spali v garaži in v šotoru. Nismo mogli popraviti vsega, ker se je bližala jesen in je padal dež. Potem smo spali v hiši, ampak ker ni bila dobro popravljena, je v hišo kapljalo vedno, kadar je padal dež, in nismo mogli spati. Potem je oče prinesel denar in smo naredili novo hišo. Takrat sem začela obiskovati prvi razred. Ko sem končala osmi razred, sem šla poleti na Kosovo, kjer sem imela zelo lepo, obiskala sem stare prijatelje in sorodnike. Imeli smo zabavo, ker se je poročil moj stric. Žalostno pa je bilo, ko sem prišla nazaj, ker sem spet zapustila kraj, kjer sem se rodila, in mi je bilo zelo težko. Zdaj obiskujem deveti razred in je zelo lepo, ker zdaj znam slovensko in imam prijatelje in se imam zelo lepo v Sloveniji. Zdaj slovensko znam, ampak angleščine ne znam, ker ko sem bila na Kosovem, sem dobro znala angleško, ampak ko sem prišla sem, sem se začela učiti slovensko in angleščino pozabila.

Objavljeno v Ti v mestu