Kriza, ki se je pred nekaj meseci začela kot zlom hipotekarnih posojil v ZDA, je v zadnjih mesecih vidno udarila po dolenjskih podjetjih. Ponekod je že prišlo do zmanjševanja naročil, zato so mnogi delavci, predvsem tisti, ki so zaposleni za določen čas, ter tisti, ki so zaposleni prek agencij, že dobili obvestila uprav, da jim pogodb ne bodo podaljšali. Pričakovati je tudi, da se bo število prosilcev za socialno pomoč v kratkem povečalo. Nekatera podjetja pa v krizi vendarle vidijo tudi konkurenčni izziv.

Kriza podjetij z izdelki za prosti čas in široko potrošnjo

Franci Bratkovič, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, pravi, da imajo zdajšnje zaostrene gospodarske razmere po posameznih gospodarskih družbah različen vpliv. Pri delu dolenjskih podjetij so se v drugi polovici letošnjega leta začela zniževati naročila, vendar za sedaj ne moremo govoriti o bistvenem poslabšanju. »Najbolj so na udaru panoge, ki proizvajajo izdelke za prosti čas in široko potrošnjo. O morebitnih stečajih naših podjetij pa nimam nikakršnih informacij.« O odpuščanjih delavcev je Bratkovič povedal naslednje: »Podjetja, ki so najprej občutila zmanjševanje naročil, so temu primerno prilagodila svoj obseg poslovanja. Žal to v nekaterih primerih pomeni tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Med prvimi so to občutili zaposleni za določen čas in zaposleni prek zaposlitvenih agencij. Drugih večjih odpuščanj do danes ni bilo. V primeru, da se bodo gospodarske razmere še zaostrile in naročila zmanjševala, bodo posledice tudi na trgu delovne sile.« Bratkovič pričakuje, da se bodo razmere v prihodnjem letu začele izboljševati, kar pa ni povsem v skladu z izjavami nekaterih drugih gospodarstvenikov.

^[1]

foto Boštjan Pucelj

Giganti na udaru

Recesija je prve vidne žrtve pokosila v dveh novomeških gigantih Revozu in Adrii Mobil, čeprav bolj v ozadju trpijo tudi številni drugi.

Sonja Gole, direktorica Adrie, je sicer zavrnila pogovor za našo revijo, a je v drugih medijih že dovolj podatkov o tem, kaj se dogaja v tem podjetju, ki je nekoč že preživljalo kalvarijo propada. Časnik Dnevnik tako navaja, da se je 81 delavcem, ki so bili zaposleni za določen čas, pogodba iztekla, do konca leta pa taka usoda čaka še čez dvajset ljudi. Poleg tega so se v podjetju odločili, da uvedejo tritedenski delovni mesec.
Brez izmikanja pred mediji pa o težavah govorijo v Revozu. »Na evropskem tržišču je kot posledica finančne krize prišlo ne le do občutnega upada povpraševanja po modelih višjega prodajnega razreda, pač pa tudi do manjšega upada povpraševanja po modelih nižjega razreda, ki jih izdelujemo tudi v Revozu (renault twingo in renault clio II),« pravijo. O prihodnosti je težko govoriti, zato dodajajo: »Glede na trenutne razmere ni mogoče imeti zanesljivih napovedi za več kot 3 do 6 mesecev vnaprej. Veliko je odvisno seveda od tega, koliko časa bo trajala finančna kriza. Zagotovo pa lahko rečemo, da kriza v avtomobilski industriji še ni končana in da jo bo čutiti še nekaj časa po finančni krizi.« V podjetju so se na gospodarsko krizo odzvali tako, da so število vozil, ki jih izdelajo na dan, zmanjšali z 900 na 750. Namesto treh izmen bodo tako uvedli dve izmeni in pol, kar pomeni, da bodo število zaposlenih v nočni izmeni zmanjšali za 200 ljudi. To se bo zgodilo že s 1. novembrom, čeprav so sprva načrtovali, da se bo to zgodilo šele 1. januarja 2009. »Ta ukrep zadošča za obstoječa naročila, se pa v prihodnosti, če bo prišlo do dodatnega poslabšanja razmer, ne bomo mogli izogniti novim ukrepom,« se odkrito bojijo v Revozu. »Gospodarska kriza je za zdaj imela za našo tovarno manjše posledice, saj po eni strani izdelujemo modela iz nižjega razreda, ki sta cenovno dostopnejša in prodaja v tem razredu še ni zabeležila tako hudega padca kot v višjem razredu, po drugi strani pa sta naši najpomembnejši tržišči Francija in Nemčija, kjer upad prodaje še ni bil tako izrazit.«

V trebanjskem Trimu, nasprotno, še ne načrtujejo nikakršnih odpuščanj. Na krizo so se odzvali na druge načine: »V Trimu se na spremenjene tržne razmere prilagajamo z iskanjem priložnosti na tistih trgih, kjer kriza še ni dosegla takih razsežnosti. Tudi s poslovanjem na več kot 50 trgih sveta in pomikanjem proti Bližnjemu vzhodu sledimo strategiji uravnotežene prodaje, s katero zmanjšujemo tveganja in premagujemo težave, ki jih prinaša recesija. Hkrati že vodimo aktivnosti za povečanje učinkovitosti in znižanje stroškov, istočasno pa ponovno izvajamo selekcijo proizvodnega in prodajnega programa ter izvajamo novo tržno pozicioniranje, predvsem na najbolj perspektivnih trgih. Torej, iščemo nove rešitve, ki bi ublažile vpliv novih razmer na trgu na poslovanje podjetja. Ocenjujemo, da se bodo pogoji poslovanja zelo zaostrili in bo še posebej potrebna previdnost pri plačilih in zavarovanju plačil.«

V podjetju so opazili upadanje povpraševanja na vseh standardnih programih, »medtem ko se povečuje povpraševanje po novih Trimoraster panelih, eko solarnih sistemih, modularnih športnih objektih in visoko regalnih skladiščih. Generalno je pri novih investicijah opaziti tudi veliko zadržanost,« pojasnjujejo in dodajajo, da se bo ta trend po njihovih ocenah nadaljeval tudi v naslednjem letu. Že za letošnje leto pa napovedujejo, da bodo zelo težko dosegli načrtovano višino prihodkov in dobičkov.

V novomeški Krki zaenkrat v krizi poleg težav še vedno vidijo tudi nove možnosti: »V Krki, kjer proizvajamo pretežno zdravila na recept, lahko pričakujemo, da bo kriza vplivala na zniževanje sredstev, ki jih v posameznih državah namenjajo za zdravstvo, torej tudi za zdravila. Sicer pa se z racionalizacijo izdatkov za zdravstvo mnoge države, in tako tudi Krka kot ponudnik zdravil, srečujejo že vrsto let. V tem vidimo tudi svojo priložnost, saj se zaradi manjših sredstev, ki so na voljo, povečuje poraba generičnih zdravil, ki so cenovno dostopnejša, istočasno pa kakovostna, učinkovita in varna. Ponekod se bo zaradi finančne krize poslabšala plačilna sposobnost kupcev, povišujejo se stroški najemanja kreditov.«

Vendar tudi v Krki ne izključujejo bolj črnih scenarijev: »Zaenkrat na poslovanje Krke kriza nima pomembnejših posledic, imamo pa pripravljene scenarije za primere bistveno spremenjenih pogojev poslovanja. Pričakujemo, da bomo letošnje napovedi glede poslovnih rezultatov uresničili. Hkrati že intenzivno pripravljamo načrt poslovanja za leto 2009, čeprav je marsikateri dejavnik, ki lahko vpliva na naše poslovanje, težko predvideti. Zmanjševanja števila zaposlenih ne načrtujemo.«

Gospodarstveniki napovedujejo previdnost v poslovanju

Čeprav je večina oči uprtih v novomeške gospodarske velikane, Krko, Adrio in Revoz, ter trebanjski Trimo, je precej »pestro« tudi v manjših podjetjih. Čedo Jakovljevič, direktor Infotehne, uspešne dolenjske gazele, pravi, da so že na lastni koži občutili bližajočo se gospodarsko recesijo. »Eden od potencialnih kupcev, s katerim smo bili že precej blizu dogovora o projektu, nas je že obvestil, da investicijo odlaga za nedoločen čas.« V Infotehni tako pričakujejo težave in so se že začeli pripravljati na zaostrene pogoje gospodarjenja: »Prodajni ciklus za naše projekte je med 12 in 24 meseci, tako da moramo v bistvu še bolj intenzivirati trženje, obenem poskrbeti za bolj ugodne finančne pogoje za kupca.« A težava je tudi v tem, da banke zaostrujejo pogoje financiranja. »Po eni strani povečujemo izdatke v prodaji in marketingu, na drugi strani pa se razpoložljivi viri zmanjšujejo.« V podjetju krepijo prodajo novih inovativnih izdelkov, zmanjšujejo odvisnost od nabavnega trga in dajejo še večji poudarek boljši izkoriščenosti človeških virov. Ne pričakujejo izgube niti v letu 2008 niti v prihodnjih letih, »vsekakor pa se bo dinamika realizacije projektov upočasnila in v končni fazi bo celotni prihodek in dobiček zmanjšan.« Tudi števila zaposlenih ne nameravajo zmanjševati: »Vsaj v naslednjega pol leta ne, ker imamo za sedaj dovolj naročil. Kako pa bo naprej, pa ne vemo. Smo in bomo pripravljeni ter bomo sproti ukrepali. Ena od možnosti je lahko tudi ta, da izberemo projekte, ki so morda manj donosni, zagotavljajo pa polno zaposlenost. Res je, da je prva in osnovna naloga podjetja ustvarjati dobiček za lastnike, vendar menim, da je še pomembnejši dolgoročni obstoj podjetja na trgu. Infotehno na trgu seveda držijo kupci, njihovo zadovoljstvo pa je odvisno od vseh naših sodelavcev, v katere veliko vlagamo in nam tudi vračajo,« je, zazrt v prihodnost, zaključil Jakovljevič.

^[2]

V podjetju za spletno komuniciranje T-media so prav tako previdni. »Neposredno trenutno gospodarskega ohlajanja še ne čutimo, opaziti pa je, da so naši poslovni partnerji previdnejši in morda nekoliko bolj strateško gledajo na investicije v spletno komuniciranje,« pojasnjuje direktor Peter Geršič, ki pa v krizi vidi tudi možnost odkrivanja novih modelov poslovanja. »Težave so seveda mogoče, saj se bo težko izogniti psihološkim vplivom gospodarske krize, če nič drugega. Vprašanje je, koliko časa bo kriza trajala in kako se bo odvijala. V resnici bolj kot težave pričakujemo spremembe, saj vsaka gospodarska kriza prinese s seboj zlom nekaterih starih modelov razmišljanja in naredi prostor za nove. Vsaj tako bi moralo biti. Zdi se, da bo gospodarska kriza med drugim prinesla bolj premišljeno investiranje v marketing in sploh poslovno komuniciranje, tukaj pa vidimo celo priložnost, saj lahko s sodobnimi spletnimi tehnologijami izvajamo investicijsko učinkovite projekte.« V podjetju zaenkrat poslovanja zaradi gospodarske krize niso prilagajali, saj načrtovano nadaljujejo z razvojem njihovih storitev. »Ne glede na globino krize je naša prva naloga ostati v stiku z razvojem spletnega komuniciranja in s trendi na tem področju,« pravi Peter Geršič. Tudi v T-medii ne pričakujejo padanja dobička oziroma izgube kakor tudi ne načrtujejo odpuščanj. »Se bomo pa seveda tudi sami, kot verjetno vsi ostali, poskušali obnašati previdno in si ustvariti rezerve za kratkoročno negotovo prihodnost.«

Sindikati: Na cesti bo 500 ljudi

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije napoveduje, da se bo število zaposlenih na območju Dolenjske in Bele krajine do konca leta zmanjšalo za 500 glede na podatke z začetka leta. Prizadeti bodo predvsem delavci v avtomobilski, lesni, logistični industriji, se pravi v podjetjih Revoz, Adria, TPV, Podgorje, Tom Mokronog, Beti, Plastoform in drugih. Obseg proizvodnje se bo zmanjšal od 15 do 20 odstotkov, ugotavljajo. »Nobenega dvoma ni – recesija je zadela tudi Dolenjsko in Belo krajino,« je povedal Jože Miklič, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Izvozno naravnana Dolenjska je močno vpeta v globalne trge in s tem v krizo, ki je te trge doletela.«

Prizadeti bodo avtomobilska in lesna industrija, gradbeništvo in logistika ter tekstilna industrija. Lesna in tekstilna industrija na Dolenjskem je namreč močno odvisna od Adrie Mobil, tako da zmanjševanje naročil prikolic in avtodomov posledično pomeni padec spremljevalnih panog. Poleg tega se zaradi finančne krize zmanjšujejo oziroma odlagajo investicije, kar pomeni hudo nevarnost za gradbeništvo in z njim še več kot 15 panog, ki so z njim povezane: se pravi lesna industrija, trgovina, tekstilna industrija, prevozništvo in druge.

Sindikati pričakujejo, da bo vsaj 500 delavcev izgubilo delo. Poleg Adrie in Revoza, ki sta javno že objavila podatke o tem, da ne podaljšujeta pogodb za določen čas, sindikati opozarjajo tudi na odpuščanja v podjetjih TPV Johnson Controls, Podgorje, Tom, Beti, Plastoform in drugih lesnih, tekstilnih in logističnih podjetjih. Polovica teh delavcev je sicer tujcev, zaposlenih za določen čas oziroma prek agencij za posredovanje dela. Sindikati pa opozarjajo, da prihaja do prvih odpuščanj tudi tistih delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas, v težavah pa se bodo znašli tudi delavci invalidi.

Po podatkih Svobodnih sindikatov so uprave poleg odpuščanj napovedale tudi skrajševanje delovnih dni ter prisilne dopuste. Po oceni sindikatov se bo zmanjševanje števila zaposlenih poznalo pri kupni moči prebivalstva, kar bo dodatno oslabilo omajano gospodarstvo.

Sindikat je sicer v minulih dneh obiskal več kot 40 uprav dolenjskih in belokranjskih podjetij, pri katerih so opravili razgovore glede stanja v gospodarstvu. Prve obiske so opravili že avgusta, ko so tudi zaznali prve znake recesije pri nas. Nekatera podjetja napovedujejo, da bodo obseg proizvodnje zmanjšali celo do 20 odstotkov. Obeti za prihodnost po mnenju sindikatov niso najboljši, čeprav je napovedi glede dolžine krize težko podati. »Videli bomo, kaj se bo z avtomobilsko industrijo dogajalo marca, ko ponavadi prihaja do večjih naročil v tej panogi.« V kolikor se bo kriza poglabljala, bodo največji udarec prejeli prav mladi delavci, ki so v veliki meri zaposleni za določen čas.

Statistike še ne odražajo realnih razmer

Po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je brezposelnost še vedno zmanjševala. Vsaj glede na podatke iz julija 2008, ko statistika na območjih upravnih enot Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje še vedno beleži 2 odstotka več zaposlenih kot leto poprej. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila 5,7 % (0,6 odstotka nižja kot julija 2007 in 0,3 odstotka nižja kot decembra 2007).

Podobni so podatki območne enote zavoda za zaposlovanje: »Konec septembra je bila v evidenci brezposelnih prijavljena 2901 oseba, kar je v primerjavi s koncem leta 2007 5,7 % manj, glede na mesec september 2007 pa 9,6 % manj brezposelnih oseb. Do sedaj je bilo število prijav na zavodu 2029 oseb, odjavljenih iz različnih razlogov pa je bilo 2218 oseb (zaposlilo se jih je 1229) oziroma je število odjavljenih presegalo število prijavljenih za 12,9 %.«

Na vprašanje, ali so že kakor koli zaznali upadanje števila zaposlenih, Franc Smerdu, direktor Zavoda za zaposlovanje, pravi: »Tako kot vedno v takih primerih se začne zmanjševanje števila zaposlenih pri tistih delavcih, ki niso v trajnem rednem delovnem razmerju, in lahko delodajalci že zaradi postopka prenehanja najhitreje zmanjšajo število zaposlenih na potrebno število delavcev. To so predvsem delavci, najeti prek drugih podjetij oziroma agencij, tujci z delovnimi dovoljenji in druga tuja delovna sila in delavci, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen čas. V podjetjih, ki imajo večje težave na trgu, bodo pri odpuščanju izbirali predvsem med tistimi, ki delajo na manj perspektivnih programih. Sicer pa bodo, po naši oceni, odpuščali predvsem osebe z manj znanji in neustrezno kvalifikacijo, delavce, ki so pri njih zaposleni krajši čas, in verjetno tudi delavce, ki so proti koncu delovne kariere, vendar morajo v takih primerih delodajalci predhodno izpeljati ustrezne postopke v skladu z delovno pravno zakonodajo.«

In napovedi: »Kako se bodo zadeve razvijale, je težko napovedovati. Menimo, da je za to še nekoliko prezgodaj tudi zato, ker lahko govorimo le na osnovi predpostavk in pa stopnje gospodarske krize, ki nam je vsem bolj ali manj znana na osnovi raznih informacij iz medijev. Za pričakovati je, da se podjetja v takih primerih racionalneje obnašajo tudi pri zaposlovanju, vendar bodo kadri, ki jih podjetja potrebujejo za svoje delovanje, iskani tudi v prihodnje. Menimo, da, tako kot vedno, se najtežje zaposlujejo tiste osebe, ki nimajo ustreznih znanj, kvalifikacije in strokovnosti, in morajo podjetja v takih primerih nameniti več sredstev za njihovo vključevanje v delo. V veliki prednosti bodo delavci z deficitarnimi poklici, ki jih na trgu dela kronično primanjkuje (tehnični poklici različni smeri). V prednosti bodo podjetja, katerih proizvodi so za občane potrebni in pomembnejši ter bodo cenovno dostopnejši,« ugotavlja direktor zavoda za zaposlovanje in dodaja, da bodo v kratkem obiskali 20 največjih podjetij v regiji, zato da bi ocenili gibanje zaposlovanje v prihodnje.

Alojz Simončič iz Centra za socialno delo pravi, da v njihovem zavodu do sedaj niso opazili povečanja števila socialnih problemov v našem okolju, prav tako pa se ni povečalo število vlog za socialno pomoč. »Vendar se bo oboje do konca leta zelo verjetno obrnilo,« napoveduje Simončič.

Bo to tudi začetek obračanja na bolje?