oPEHARjenost
TweetPehar je neke vrste pletena posoda, v katero so (predvsem) včasih dajali vse mogoče sadove in plodove in pridelke, vse kar so ljudje, po nekem določenem obdobju trdega dela dobili v povračilo in zadoščenje. V peharje so shranjevali pobrana in posušena, a zato toliko več vredna, dokazila preteklega življenja, zgrbančene sledove ljudi.Kadar pa je bila letina slaba in peharji polni prašnega ničesar, so se ljudje počutili opeharjene.
Peharji so šli svojo pot s kolovrati in društvi kmečkih žena, medtem pa zlovešči občutek nezadovoljstva in opeharjenosti ostaja. Črv se me, v malo večjem obsegu, loteva še posebej zadnje čase, ko v mislih tehtam sebe kot intelektualno, izobraženo bitje v kultiviranem svetu Popolnežev in njihovih priležnic. Sprašujem se, kje sem ga polomila in upam, da bom našla krivca, drugače se bom morala ukvarjati še z zoprnim občutkom samoobtoževanja, pa se mi ne da.
Boli me praznina, ki zeva pod mojo lobanjo, lačna informacij, dogajanja in novosti, lačna prave hrane, ne tiste že milijonkrat prežvečene in hladne stare resnice, ki se vsiljuje.
Ki jo vsiljujejo. Če povem po pravici, v zadnjem letniku gimnazije sem se videla drugače.
Po vseh obljubah splošnega znanja in inteligence, bi si močno želela trditi, da je moja nezadostnost posledica inteligente nečimrnosti, pa se mi vse bolj zdi samo to, da je nekdo močno brcnil v moj pehar in razsul še tiste skrbno zbrane drobce koristnega. Ostal mi je le prahec, ki se povalja tam, kjer dolgo ničesar ne premaknemo.
Vsakdanje grožnje z bližajočo se maturo se me dotaknejo toliko, kot se prijatelj gej dotakne žensk. Trenutno me veliko bolj skrbi občutek oprane glave in praznosti, ki ga človek ne pričakuje po takšnih količinah časa, posvečenega dviganju izobrazbe. Ali pa je vseskozi šlo samo za ocene? Za tisti droben kupček tinte, razpacan po redovalnici, ki nam – predvsem v tujih očeh – določa usodo? Še slabše.
Učila sem se, da bi znala, in iz glave je pobegnila še tista zdrava kmečka pamet od prej, ker jo je izpodrinila nova »visoka« učenost, ta pa me, prej kot kaj drugega, vleče k tlom. Nekoristne informacije v zameno za nekdanjo otroško iznajdljivost. Občutek da nekaj vem, se je raztopil kot šumeča tableta v kozarcu vode in moj pehar leži na tleh, pa niti tega ne vem, če ga je vredno pobrati.
Auč!
Katja M. - zadnje objave
- Trenutek resnice - 25. 2. 2009
- Kupim te, kupi me - 26. 1. 2009
- »Tu es un cliché!« - 21. 12. 2008
- Jutro - 17. 12. 2008
- Mujo, Haso in deklica v kleti - 1. 12. 2008
-
http://1tastar.blog.siol.net 1tastar
-
http://1tastar.blog.siol.net 1tastar
-
http://profile.myspace.com/index.cfm?fuseaction=user.viewprofile&friendid=126567476http:// Katja M.
-
http://profile.myspace.com/index.cfm?fuseaction=user.viewprofile&friendid=126567476http:// Katja M.
-
Tjaša Plavec
-
Ninč
-
Ninč
-
http://profile.myspace.com/index.cfm?fuseaction=user.viewprofile&friendid=126567476http:// Katja M.
-
http://profile.myspace.com/index.cfm?fuseaction=user.viewprofile&friendid=126567476http:// Katja M.
-
maco
-
maco
-
http://profile.myspace.com/index.cfm?fuseaction=user.viewprofile&friendid=126567476http:// Katja M.
-
http://profile.myspace.com/index.cfm?fuseaction=user.viewprofile&friendid=126567476http:// Katja M.



Natisni članek
