O tem, da smo sredi ene najhujših finančnih kriz, ni več dvoma. Ta trenutek že vemo, da bo zapisana v zgodovini drastičnih padcev tečajev na borzah in stečajev velikih finančnih podjetij, vendar še ne moremo objektivno oceniti, kakšne bodo končne posledice. Zaenkrat velika večina odgovornih za nacionalne in globalne finančne politike skuša najti orodja z obnavljanjem zaupanja in zagotavljanjem zadostnih finančnih sredstev, da ne pride do zloma finančnih trgov, kar pa bi dejansko lahko sprožilo »domine« na vseh področjih. Vsi si namreč želimo (upam, da ne utopično), da bo kriza postavila na svoje mesto zgolj prenapihnjene vrednosti borznih vrednosti in počistila s tistim špekulativnim delom finančnega sektorja, ki je zaradi pomanjkanja nadzora v preveliki želji po lahkih zaslužkih (na vrhu piramidnega sistema) tudi glavni povzročitelj krize. V tem primeru bi se realni gospodarski sektor vsaj v glavnini lahko izognil pretresom, ki so sedaj vidni v finančnem sektorju.

Odgovorni za slovenski finančni trg zagotavljajo, da smo najverjetneje, tudi zaradi konzervativnosti pri zadolževanju, bolj varni pred najhujšimi posledicami krize kot nekatere druge države. (Verjetno pa danes v času globalizacije ni več nacionalnega trga, ki ne bi bil bolj ali manj vpet v mednarodne finančne tokove.) Najhuje, kar se lahko zgodi posamezniku, je izguba zaposlitve oz. rednih dohodkov, kar bi se lahko zgodilo, če bo kriza resneje posegla tudi na področje realnega gospodarstva. Govorimo o posamezniku, ki je najel posojilo za investicijo v nepremičnino iz dejanske potrebe in ne špekulativnih nagibov (rast cen na trgu in odplačevanje z najemnino).

V kriznih, turbulentnih časih se marsikatere karte premešajo na novo. In kot je sedaj videti, je glavnina dolenjskega gospodarstva dovolj trdna, da se dobro spopada s krizo. Mestna občina Novo mesto pa spet malce drugače … (foto Boštjan Pucelj)

Seveda so gospodarski sektorji, ki hitreje občutijo posledice krize. Vpliv na področju gradbeništva in z njim povezanimi panogami je prav gotovo velik. Tako bo tudi Trimo, kot eno večjih podjetij na našem koncu Slovenije, prav gotovo zaznal upad nepremičninskega investiranja. Tudi avtomobilska industrija ima manj povpraševanja in Revoz že krči del zaposlenih. Seveda to izvajajo na fleksibilnem delu zaposlenih, to so predvsem tujci, zaposleni za določen čas. V javnosti se tudi pojavljajo informacije o zmanjševanju zaposlenih v podjetju Adria Mobil, ki zaradi narave svojih izdelkov hitro zazna spremembe v ugodnosti gospodarske klime. Mobilne počitniške enote pač ne predstavljajo osnovne dobrine, potrebne za vsakodnevno življenje. Na srečo pa je področje, kot je farmacija, manj podvrženo finančni krizi oz. tudi Krkina zaveza k rasti poslovanja ne pojenja. Dejstvo je, da je kriza lahko tudi priložnost. Tako je iz nekaterih podjetij, ki se sedaj prebijajo skozi posledice, ki jih prinaša kriza, slišati, da so stečaji in težave konkurentov izziv. V kriznih, turbulentnih časih se marsikatere karte premešajo na novo. In kot je sedaj videti, je glavnina dolenjskega gospodarstva dovolj trdna, da se dobro spopada s krizo.

V nasprotju s splošno veljavnimi pravili, ko javni sektor v časih finančnih kriz pomaga zagotavljati likvidna finančna sredstva in pospeševati investicije, pa smo v zadnjem času soočeni z novicami, da je Mestna občina Novo mesto v tako hudih finančnih težavah, da so zamrznjene vse nove investicije, tudi tiste, ki so že opredeljene v veljavnem proračunu. Res je, da mestna občina nima instrumentov finančne politike, je pa v segmentu malih in srednjih podjetij lahko nekaterim podjetjem pomemben kupec oz. naročnik storitev ter lahko vpliva (vsaj v manjšem delu) na tempo lokalnega gospodarskega razvoja. Glede na podatke, ki so javno dostopni, vzrokov za sedanje finančno poslovanje Mestne občine ne moremo iskati v finančni krizi, saj so se občinske težave začele že pred sedanjo krizo. Bosta pa morda ravno slabo poslovanje mestne občine in hkratna finančna kriza otežila poslovanje kakšnemu malemu ali srednje velikemu dolenjskemu podjetju. Tako imamo v Novem mestu kot običajno na glavo obrnjeno situacijo, ko se gospodarstvo tudi v času krize uspešno sooča s težavami in z novimi izzivi, lokalna skupnost pa je bila v finančnih težavah še pred globalno krizo.