Pes, zelen, Štajerc, pošten

Sanjalo se mi je, da mi je zmanjkalo tople vode med tuširanjem. Ko sem se zbudil, sem ugotovil, da je mama odprla okna v sobi. Eni se pač lahko pokrijemo in spimo dalje, drugi pa ne. To je politika. Agregatno stanje je drugo, zebe te še vedno, jebiga.*

Ne vem, zakaj v slovenski literaturi in TV serijah velja lik modrega pijančka. Starček, ki iz šmarjavih ust stresa življenjske in je oblečen v pol fundusa RTV Slovenija.
Zadnjič sem bil na obisku pri stricu, ki ima takega soseda. V prostem času rad plete košare, njegove bolhe imajo svoje bolhe. Noga mu je zatekla in podočnik mu je zrasel čez spodnjo ustnico. Celo uro je sedel med nami, nato pa rekel:
„V življenju še nisem videl poštenega Štajerca in zelenega psa.” Pa smo se nasmejali in ga poslali domov, ker drugače se preveč ustali in nato ga je težko spoditi, ker je za svoja leta precej trpežen.
Začnemo kot živali, končamo kot živali, če se vmes zapijemo, pa razdiramo modre. Oziroma zeleno – poštene.
Ko sem bil majhen, je bil sosed še pri močeh. S starši smo bili na izletu, tam, kjer je zdaj stričeva hiša, je bila mala zidanica in trava je bila dosti višja, pa jaz najbrž tudi manjši. Mama je šla pogledat za zidanico, kjer je bila takrat koza. Ko sem bil še manjši, me je napadla, ker ji nisem hotel dati kruha. Od takrat naprej sem se jo bal.
„Boš videl, da ni koze,” je rekla mama.
„Pojdi pogledat,” sem prosil.
Pa je šla. Gledal sem za njo, ko je izginjala za zidanico. Zdelo se mi je, da sem slišal nek čuden vrešč, ko sem se skrival v tisti visoki travi in bil sem prepričan
evo
pa mi je koza vzela mamo.
Mama je prišla nazaj, objokana.
„Ni koze,” je rekla.
„Kaj pa je?” sem hotel vedeti.
Ni mi povedala.
Kasneje, zvečer, ko smo bili že doma, je povedala očetu, da je videla tega soseda, kako je ubil svojega psa, tako da ga je držal za zadnje noge in ga z glavo udaril ob zid.
Kaj pa vem, morda je bil pes zelen. Če bi ga pustil živega, bi pomenilo, da lahko kdaj sreča poštenega Štajerca.
Toliko imam povedati o modrih, starih pijančkih. Malo več kot o politiki, ampak prej se mi je boljša metafora posrečila.

*

Za!

za stranke, ki pravijo, da je bolje prepih kot mrzla voda
za stranke, ki nas polivajo z mrzlo vodo, ampak zapirajo okna
za stranke, ki ubijejo zelenega psa, da izničijo poštenega Štajerca
za stranke, ki so videle poštenega Štajerca in mrzlično iščejo zelenega psa, da ga ubijejo
….

Tako nekako bo. Bodo ostali, ki so malo dlje na svetu povedali, da je tako tudi bilo.

foto Boštjan Pucelj