V pričakovanju volitev: Novo – mesto, ki se ga ne da zaobiti

Politika vsekakor vpliva na naše življenje in naše delovanje. Pogosto celo preveč. Pred volitvami običajno začnemo bolj poudarjeno razmišljati, kaj nas v tej družbi moti in s čim smo morda celo zadovoljni. Izid letošnjih volitev bo v vsakem primeru zaznamoval družbena dogajanja pri nas v naslednjih nekaj letih. Vprašanje pa je, če si od teh volitev lahko obetamo kaj bistveno novega na področju prostorskega urejanja, kulturne podobe in prepoznavnosti Novega mesta.

Urejanje prostora je na prvi pogled dokaj nepolitična tema, vendar temu še zdaleč ni tako. Kako si sicer razlagati dejstvo, da si vsaka politična opcija spiše svojo prostorsko zakonodajo, pa čeprav bi moralo biti vsakomur, ki se ukvarja s prostorom, jasno, da se s spremembami zakonodaje na vsaka štiri leta ne da narediti velikih zasukov na bolje, ampak zgolj veliko zmedo (mogoče je to tudi namen?). Prestižna politična tema so tudi avtoceste, razni koridorji in razvojne osi, ki lahko bistveno vplivajo na prihodnji razvoj posameznih predelov Slovenije.

Novo mesto ima v prostorski in gospodarski strukturi Slovenije to srečo, da ga enostavno ni mogoče popolnoma zaobiti, pa naj bo državna oblast še tako centralizirana in hkrati lokalna oblast še tako zanikrna. Vse kaže, da se tega zavedamo, saj sodeluje Novo mesto pri rezanju državne pogače dejansko dosti manj aktivno kot podobna mesta v Sloveniji. Ob primerni podpori v slovenskem političnem vrhu bi tudi na videz samoumevne zadeve potekale še bistveno hitreje in tudi bolje.

V času, ko je avtocesta mimo Novega mesta že zgrajena, je najaktualnejša politična tema na prostorskem in gospodarskem področju prav gotovo t. i. tretja razvojna os, ki je bila na konceptualni ravni predvidena že v strategiji prostorskega razvoja Slovenije iz leta 2004 (pod Ropovo vlado) in predstavlja eno redkih vsebin te strategije, s katero se je sedanja vlada dejansko aktivno ukvarjala. Z novo razvojno prometno osjo naj bi se povezala regionalna središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem, to pa bo omogočalo navezovanje vseh regij na tej osi na glavne evropske prometne smeri. Namen projekta naj bi bil prihodnji razvoj regij, ki so sedaj slabo povezane z glavnimi prometnimi tokovi (npr. Koroška, Savinjska, Zasavje, Bela krajina). Spet vidimo, da ta os Novega mesta skorajda ne more zgrešiti, od politične moči in modrosti pa je odvisno, koliko koristi bo lahko mesto dejansko imelo od tega projekta, saj sama cesta še ne pomeni nujno tudi napredka. Tu je bistveno, kako bo lokalna oblast znala povezati interese mesta z interesi državne politike. V tem smislu je izid državnozborskih volitev pomemben.

Za našo državo radi rečemo, da je zelo centralizirana in da vse pomembne odločitve prihajajo od zgoraj. Do neke mere je to seveda nujno, saj mora država delovati po enotnem pravnem redu, ki velja za vse državljane. Pri urejanju prostora na lokalni ravni pa država že sedaj omogoča lokalnim skupnostim razmeroma veliko svobode in pristojnosti. Država v prostoru načeloma skrbi le za večje državne infrastrukturne posege ter seveda za zakonske mehanizme urejanja prostora. Vse ostalo je praktično v rokah lokalnih oblasti. Nobena državna oblast pa ne bo kar sama od sebe urejala stvari, ki bi jih morala urediti lokalna skupnost oz. občina.

Naslednji vladni mandat bo odločilen predvsem za tri velike novomeške teme: univerza v Drgančevju, območje vojašnice v Bršljinu ter urejanje romskih naselij. (foto Boštjan Pucelj)

Tako od volitev ne moremo pričakovati, da bosta novi državni zbor in nova vlada (ne glede na prevladujočo barvo) lahko kaj bistveno prispevala na primer k rešitvi problematike nove gradnje na Novem trgu ali k prenovi mestnega jedra. Prav tako verjetno ni pričakovati, da bi država bistveno posegla v reševanje razpadajočih kulturnih spomenikov, kot sta Narodni dom (lastnik Mestna občina Novo mesto) in grad Grm (lastnik Grad Grm, d. o. o.), saj še tistih v svoji lasti ne obvladuje (npr. grad Hmeljnik). Gradu Grm zaradi rušenja ometov v notranjosti in zunanjosti grozi celo zaprtje, pa čeprav bi bili s tem na cesti dve državni ustanovi (območna enota arhiva in območna enota ZVKD), ki pa očitno nimata nobene politične teže. Prav tako ni pričakovati bistvenih vplivov na gradnjo novih obrtno storitvenih con, kakršno na primer načrtujejo in že tudi izvajajo ob priključku na avtocesto v Mačkovcu, kjer je iniciativa prepuščena predvsem kapitalu in razmeram na trgu. Za uspešne gospodarske družbe, kot so Krka, Revoz in Adria, pa itak velja, da je bolje, da se državna oblast čim manj vpleta v njihovo delovanje.

Vendarle pa ostajajo prostorske teme, pri katerih so odločitve državnih organov lahko odločujoče. Tu gre predvsem za delovanje in morebitno širjenje ustanov pod okriljem države s področja šolstva, zdravstva, vojske, policije itd. Trenutno najbolj aktualna tema v Novem mestu, ki je močno odvisna od državne naklonjenosti, je načrtovanje univerze ter posledično usoda načrtovanega univerzitetnega kampusa v Drgančevju. Ker se na izgradnjo kampusa veže urbanistična ureditev celotnega predela mesta, posredno pa so vplivi lahko še veliko večji (novi kadri, več mladih pa pomeni tudi večje potrebe po rekreaciji, športu, prireditvah in zabavi itd.), je izid tega vprašanja za nadaljnji razvoj mesta vitalnega pomena. Zato je zelo pomembno, kakšno komunikacijo bodo pristojne lokalne ustanove (Univerzitetno in raziskovalno središče in mestna občina) uspele vzpostavili s pristojnimi državnimi organi in kakšen bo odnos zadnjih do tega projekta po volitvah.

Druga takšna aktualna tema je razmeroma veliko območje vojašnice v Bršljinu, kjer se razmišlja o širitvi proizvodno gospodarske cone, ki je opredeljena v Občinskem prostorskem načrtu (OPN). Ta bi občini vsekakor prinašala več koristi kot vojašnica, vendar pa je to trši oreh, ki je odvisen predvsem od strateških odločitev vojske.

Tema, ki bi zahtevala bistveno večjo aktivnost države in njenih organov, pa je prav gotovo problematika romskih naselij in romska problematika nasploh. Ta je sedaj praktično v celoti na plečih lokalnih skupnosti, katerih ukrepi pa brez celovitih sistemskih rešitev ne morejo biti dovolj učinkoviti.

Z novimi volitvami na področju prostorskega urejanja, kulturne podobe in prepoznavnosti Novega mesta torej nikakor ne moremo pričakovati trenutnega odrešenja. Če si za konec malce sposodimo Kardelja, lahko rečemo, da nam urejenega Novega mesta ne moreta zagotoviti niti Janša niti Pahor, ampak se bomo za to morali potruditi predvsem Novomeščani. Vseeno pa pojdite na volitve.