Blog Volitve 2008 – Silvo Mesojedec (SDS): Romska problematika
TweetPred pripravo programa za reševanje romske problematike je potrebno najprej ugotoviti vsa dejstva, ki so pripeljala do takšnega stanja. Dejstvo je, da dolenjski Romi živijo pretežno na zemljiščih, ki niso njihova last. Ta zemljišča so bodisi last tako imenovanega civilnega prebivalstva, v lasti države ( v Žabjaku Ministrstva za obrambo) ter v lasti občine, katera je na nek način v preteklosti že poizkušala reševati romsko problematiko, vendar vidnih rezultatov ni.
Z njihovim neustreznim odnosom do okolja; uničujejo okoliške gozdove z izsekavanjem, z zbiranjem starega železa, katerega nalagajo v svojih naseljih in bližnji okolici in seveda z zažiganjem gum, kablov s katerim povzročajo tudi onesnaževanje ozračja, ter z tatvinami (ne velja za vse Rome) pa se le poslabšujejo odnosi z okoliškim prebivalstvom. Odnos večinskega prebivalstva do Romov je v glavnem negativen. To se kaže tudi v pristopu države do reševanja romske problematike. Ni problem zagotavljanja sredstev za nekakšno urejanje naselij (samo, da ta ostanejo tam, kjer so), za pripravo programa, ki bi pripomogel k vključevanju Romov v družbo pa ni nikogar, ki bi ga pripravil. So primeri trenutnega reševanja določenih primerov ( Strojani) to pa je tudi vse. Zakon o romski skupnosti ni prinesel nikakršnega izboljšanja. Pred leti je bila dana Romom pravica, da imajo občinskega svetnika. Romi od tega svetnika preveč pričakujejo. Glede na to, da je včasih ta svetnik tudi nepismen ali pa z nekaj razredi osnovne šole je jasno, da je v občinskem svetu z obilico gradiva, ki se ne tičejo romske problematike izgubljen. Seveda se lahko potem z njim tudi poizkuša manipulirati ( Beltinci). Zaradi pritiskov Romov z njihovimi zahtevami in celo grožnjami pa pride tudi do odstopov ( Krško in Novo mesto). V Novem mestu je sedaj težava, ker kljub tako številčnemu romskemu prebivalstvu trenutno ni nikogar, ki bi bil pripravljen kandidirati. Zgodi pa se tudi, da zaradi njegovega konflikta z zakonom in nato zaporno kaznijo ne more biti več svetnik ( Šentjernej). Kakšen smisel imajo torej romski občinski svetniki? Bolje bi bilo, ko bi se formiral področni (pokrajinski ?) romski svet, ki bi skrbel za urejenost naselij, izobraževanje Romov, za večjo vključevanje Romov v družbo… S tem bi več romskih posameznikov aktivneje vključili v aktivnosti pri reševanju romske problematike.
Romi že pred stoletji izbrali življenje na obrobju mesta, v gozdu, v bližini naselij. Včasih so se preživljali s prosjačenjem, raznimi rokodelskimi spretnostmi, nabiranjem zelišč, gob,.. Imeli so konje in vozove s katerimi so se prevažali po okolici, kakšnega večjega dometa niso imeli. Vsi so bili nepismeni, saj otroci niso hodili v šole. Kaj pa danes? Država jih je prisilila, da otroke pošiljajo v šole, vendar praviloma osnovnega šolanja ne dokončajo, z izjemo redkih posameznikov. Prihajajo iz okolja, kjer šola ni vrednota, starši so neizobraženi in otrokom praviloma ne dajejo pomoči in vzpodbud. Ker je izobrazbena raven nizka, je zaposlitev skoraj nemogoča. Če pa se pojavi prilika zaposlitve tudi z nižjo izobrazbo (primer REVOZ), pa jih le ta praviloma ne zanima. Plačilo za delo je namreč v primerjavi z socialnimi prejemki nestimulativno. Ocenijo, da se jim bolj izplača prejemati socialne prejemke in si denarna sredstva povečati z nabiranjem železja. Vsi se vozijo z avtomobili, veliko s kombiji, ker so praktični in prostorski za odvoz nabranega. Tako se danes pojavljajo težave z Romi tudi na področjih, kjer jih v preteklosti praktično ni bilo. Ali bomo resnično z urejanjem romskih naselij, brez njihove udeležbe, z državnimi ali evropskimi sredstvi dosegli napredek ? Lahko se učimo iz preteklosti. Že nič kolikokrat povedano urejanje romskega naselja Žabjak iz leta 1985, ko je bilo v tem naselju okoli 100 Romov, ko jim je občina postavila zidane objekte, otroke pa so 1975 leta pričeli pošiljati v šolo ni prineslo pozitivnih rezultatov, ki bi doprinesli k zbliževanju romskega in večinskega prebivalstva. Danes je naselje petkrat večje, neurejeno, Romi pa v glavnem brez dokončanega osnovnošolskega izobraževanja. Prebivalstvo okoli naselja pa je zaradi vseh dogodkov v naselju in odnosov tako občine kot države ogorčeno. Počutijo se izigrane, saj obljube dane glede urejenosti naselja in zmanjšanja težav z romskim prebivalstvom niso bile izpolnjene. Ta zgodba se lahko ponovi v Pogancih. Pa bo nov program urejanja naselja, vključno z novo legalizacijo dela naselja prinesel boljši rezultat ? Brez celovitega programa, s katerim bi se Romi pričeli zavedati tudi svojih dolžnosti in ne samo pravic, bistvenih pozitivnih rezultatov še ne bo. Z legalizacijo bi se ogorčenost in nezadovoljstvo okoliškega prebivalstva, zaradi takšnega pristopa k reševanju romske problematike, le povečala. Dokončno bi prišli do spoznanja, da nihče nima drugačne vizije za reševanje, kot le večno legaliziranje črnih gradenj v romskih naseljih.
V minulih petih letih je vrsta dogodkov pokazala na resnost situacije. Nekateri dogodki:
1. protesti v Bučni vasi zaradi desetletja ponavljajočih težav v romskem naselju Žabjak. Skrb vzbujajoče je, da je romska mladina vse bolj predrzna in agresivna
2. smrtne žrtve v Dobruški vasi
3. Ambrus in razvpiti Strojani
4. Krško in njihovo prizadevanje glede legalizacije in odprodajo zemljišč Romom, pa oni v večini tega ne želijo odkupiti
5. večni problemi v Semiču, Kočevju, Trebnjem
6. taborjenje Romov in zahteve o katerih se s civilnim prebivalstvom nihče ne bi pogovarjal, v Ribnici
7. v Ljubljani, v okolici Roj, od kar so tam Strojani, povečan odstotek kriminalitete
Vse to le poslabšuje odnose med večinskim in romskim prebivalstvom. Seveda so tudi med Romi takšni, ki si želijo iz skupnega kotla. Vendar tem nihče ne prisluhne. Vse se vrti le okoli financiranja urejanja naselij in pa morebiti kakšnega osnovnošolskega izobraževanja za odrasle, ter kakšnih vzgojnih seminarjev, da se lahko nekdo potem hvali, kako skrbi za Rome.
Kje torej začeti? Predvsem je najprej potrebno priznati celovit problem v Sloveniji, ki je prisoten z romsko populacijo. Opredeliti jih je potrebno kot skupnost, ki velja za problematično in terja poseben pristop z namenom, da bodo nekoč enakovredni državljani z vsemi pravicami in dolžnostmi. Osnovna vrednota naj bi bilo delo in s tem sposobnost državljana, da zasluži za svoje življenje in seveda za življenje svojih nepreskrbljenih družinskih članov. Torej bi tudi Romi morali zaslužiti to, kar dobijo. Morebiti bi z dodelitvijo statusa posebnega problema, Romom preko javnih zavodov, preko d.o.o.(na način invalidskih podjetij ?) omogočili 100 % delo delovno sposobnim Romom. S tem bi odpadle socialne podpore. Kot je bilo že omenjeno, so tudi Romi, ki si želijo iz skupnega kotla. Te je potrebno poiskati in jim omogočiti, da se zaposlijo in čim prej uresničijo svoje želje. Tem je potrebno pomagati, da pridejo iz romskega naselja in pokažejo, tako večinskemu kot romskemu prebivalstvu, da je to možno. Oni naj bodo za vzgled vsem in na njih moramo graditi. Poseben poudarek je potreben pri šolanju. V več kot treh desetletjih šolanja romskih otrok na bršljinski osnovni šoli lahko na prste preštejemo Rome, ki so dokončali osnovno šolanje, čeprav so verjetno na tej šoli najštevilčnejši v Sloveniji. Trenutno se bližamo številki 100 romskih otrok na tej šoli. Zaradi njihovega pristopa do šole so nehote otopeli tudi učitelji. Dajali so jim pozitivne ocene, da so končali vsaj nekaj razredov, saj so vedeli, da do konca osnovnega šolanja večina njih ne bo prišlo. Če so jim dajali negativne ocene in so morali razred ponavljati se je v naslednjem letu pojavljal problem zaradi razlike v letih med učenci. Razlika v letih, ter romska mentaliteta še vedno velikokrat prispevata k medsebojnim konfliktom. Vsa ta desetletja pa ni bilo nikogar, ki bi se poglobil, zakaj takšni rezultati glede izobraževanja in kaj storiti. Sprejetje romskega zakona ni nikakršen napredek. Zagotavljanje večjih sredstev za urejanje naselij ne zagotavlja odpravljanja težav, ki jih ima večinsko prebivalstvo z romskim. Zagotavlja jim le občutek, da mora država skrbeti za njih in ne oni sami zase. Kaj torej storiti? Si upamo zoperstaviti tistim, ki vsak poizkus nekega reševanja označijo za diskriminacijo ali segregacijo, ali bomo, pripravili rešitve, ki bodo vodile k izboljšanju tega, za nekatere hudega problema? Ali bomo z občasnimi ukrepi dušili žerjavico in komu drugemu prepustili gašenje velikega požara, ki lahko v prihodnosti izbruhne?
Silvo Mesojedec
-
Mihael
-
Mihael
-
Mihael
-
Mihael
-
Uros
-
Uros
-
http://www.silvomesojedec.si Silvo Mesojedec
-
http://www.silvomesojedec.si Silvo Mesojedec
-
Mihael
-
Mihael
-
http://www.silvomesojedec.si Silvo Mesojedec
-
http://www.silvomesojedec.si Silvo Mesojedec
-
http://koevje nezemljan
-
Mihael
-
Mihael
-
http://otrokovarstvo Ana
-
http://koevje nezemljan
-
http://www.silvomesojedec.si Silvo Mesojedec
-
http://www.silvomesojedec.si Silvo Mesojedec
-
miha
-
miha
-
http://koevje nezemljan
-
http://www.silvomesojedec.si Silvo Mesojedec
-
Luka
-
http://www.silvomesojedec.si Silvo Mesojedec
-
Luka
-
http://www.park-on.net/ Damir Skenderović
-
http://www.park-on.net/ Damir Skenderović
-
http://koevje nezemljan
Preberite še
- Blog Volitve 2008 – Aleš Hočevar (LIPA): Romska problematika in izkoriščanje pozitivne diskriminacije
Spoštovani obiskovalci spletne strani www.park-on.net. V zadnjem času prebiram bloge kandidatov na letošnjih parlamentarnih volitvah. Redno tudi komentiram prispevke. Glede...
- Blog Volitve 2008 – Anton Zupet (SLS in SMS): Komu “koristi” romska “tematika”
Odgovor na komentarje glede romske problematike iz mojega volilnega programa: Med svojim 6-letnim županovanjem sem spoznal, da so Romi glede...
- Blog Volitve 2008 – Anton Zupet (SLS in SMS): Komu “koristi” romska “tematika” II
Pričakoval sem, da bo g. Silvo Mesojedec prvi odstavek mojega zadnjega bloga (v komentarju na blog) načrtno napačno interpretiral, saj...