Blog Volitve 2008 – Silvo Mesojedec (SDS): Romska problematika

Pred pripravo programa za reševanje romske problematike je potrebno najprej ugotoviti vsa dejstva, ki so pripeljala do takšnega stanja. Dejstvo je, da dolenjski Romi živijo pretežno na zemljiščih, ki niso njihova last. Ta zemljišča so bodisi last tako imenovanega civilnega prebivalstva, v lasti države ( v Žabjaku Ministrstva za obrambo) ter v lasti občine, katera je na nek način v preteklosti že poizkušala reševati romsko problematiko, vendar vidnih rezultatov ni.

Z njihovim neustreznim odnosom do okolja; uničujejo okoliške gozdove z izsekavanjem, z zbiranjem starega železa, katerega nalagajo v svojih naseljih in bližnji okolici in seveda z zažiganjem gum, kablov s katerim povzročajo tudi onesnaževanje ozračja, ter z tatvinami (ne velja za vse Rome) pa se le poslabšujejo odnosi z okoliškim prebivalstvom. Odnos večinskega prebivalstva do Romov je v glavnem negativen. To se kaže tudi v pristopu države do reševanja romske problematike. Ni problem zagotavljanja sredstev za nekakšno urejanje naselij (samo, da ta ostanejo tam, kjer so), za pripravo programa, ki bi pripomogel k vključevanju Romov v družbo pa ni nikogar, ki bi ga pripravil. So primeri trenutnega reševanja določenih primerov ( Strojani) to pa je tudi vse. Zakon o romski skupnosti ni prinesel nikakršnega izboljšanja. Pred leti je bila dana Romom pravica, da imajo občinskega svetnika. Romi od tega svetnika preveč pričakujejo. Glede na to, da je včasih ta svetnik tudi nepismen ali pa z nekaj razredi osnovne šole je jasno, da je v občinskem svetu z obilico gradiva, ki se ne tičejo romske problematike izgubljen. Seveda se lahko potem z njim tudi poizkuša manipulirati ( Beltinci). Zaradi pritiskov Romov z njihovimi zahtevami in celo grožnjami pa pride tudi do odstopov ( Krško in Novo mesto). V Novem mestu je sedaj težava, ker kljub tako številčnemu romskemu prebivalstvu trenutno ni nikogar, ki bi bil pripravljen kandidirati. Zgodi pa se tudi, da zaradi njegovega konflikta z zakonom in nato zaporno kaznijo ne more biti več svetnik ( Šentjernej). Kakšen smisel imajo torej romski občinski svetniki? Bolje bi bilo, ko bi se formiral področni (pokrajinski ?) romski svet, ki bi skrbel za urejenost naselij, izobraževanje Romov, za večjo vključevanje Romov v družbo… S tem bi več romskih posameznikov aktivneje vključili v aktivnosti pri reševanju romske problematike.

Romi že pred stoletji izbrali življenje na obrobju mesta, v gozdu, v bližini naselij. Včasih so se preživljali s prosjačenjem, raznimi rokodelskimi spretnostmi, nabiranjem zelišč, gob,.. Imeli so konje in vozove s katerimi so se prevažali po okolici, kakšnega večjega dometa niso imeli. Vsi so bili nepismeni, saj otroci niso hodili v šole. Kaj pa danes? Država jih je prisilila, da otroke pošiljajo v šole, vendar praviloma osnovnega šolanja ne dokončajo, z izjemo redkih posameznikov. Prihajajo iz okolja, kjer šola ni vrednota, starši so neizobraženi in otrokom praviloma ne dajejo pomoči in vzpodbud. Ker je izobrazbena raven nizka, je zaposlitev skoraj nemogoča. Če pa se pojavi prilika zaposlitve tudi z nižjo izobrazbo (primer REVOZ), pa jih le ta praviloma ne zanima. Plačilo za delo je namreč v primerjavi z socialnimi prejemki nestimulativno. Ocenijo, da se jim bolj izplača prejemati socialne prejemke in si denarna sredstva povečati z nabiranjem železja. Vsi se vozijo z avtomobili, veliko s kombiji, ker so praktični in prostorski za odvoz nabranega. Tako se danes pojavljajo težave z Romi tudi na področjih, kjer jih v preteklosti praktično ni bilo. Ali bomo resnično z urejanjem romskih naselij, brez njihove udeležbe, z državnimi ali evropskimi sredstvi dosegli napredek ? Lahko se učimo iz preteklosti. Že nič kolikokrat povedano urejanje romskega naselja Žabjak iz leta 1985, ko je bilo v tem naselju okoli 100 Romov, ko jim je občina postavila zidane objekte, otroke pa so 1975 leta pričeli pošiljati v šolo ni prineslo pozitivnih rezultatov, ki bi doprinesli k zbliževanju romskega in večinskega prebivalstva. Danes je naselje petkrat večje, neurejeno, Romi pa v glavnem brez dokončanega osnovnošolskega izobraževanja. Prebivalstvo okoli naselja pa je zaradi vseh dogodkov v naselju in odnosov tako občine kot države ogorčeno. Počutijo se izigrane, saj obljube dane glede urejenosti naselja in zmanjšanja težav z romskim prebivalstvom niso bile izpolnjene. Ta zgodba se lahko ponovi v Pogancih. Pa bo nov program urejanja naselja, vključno z novo legalizacijo dela naselja prinesel boljši rezultat ? Brez celovitega programa, s katerim bi se Romi pričeli zavedati tudi svojih dolžnosti in ne samo pravic, bistvenih pozitivnih rezultatov še ne bo. Z legalizacijo bi se ogorčenost in nezadovoljstvo okoliškega prebivalstva, zaradi takšnega pristopa k reševanju romske problematike, le povečala. Dokončno bi prišli do spoznanja, da nihče nima drugačne vizije za reševanje, kot le večno legaliziranje črnih gradenj v romskih naseljih.

V minulih petih letih je vrsta dogodkov pokazala na resnost situacije. Nekateri dogodki:

1. protesti v Bučni vasi zaradi desetletja ponavljajočih težav v romskem naselju Žabjak. Skrb vzbujajoče je, da je romska mladina vse bolj predrzna in agresivna

2. smrtne žrtve v Dobruški vasi

3. Ambrus in razvpiti Strojani

4. Krško in njihovo prizadevanje glede legalizacije in odprodajo zemljišč Romom, pa oni v večini tega ne želijo odkupiti

5. večni problemi v Semiču, Kočevju, Trebnjem

6. taborjenje Romov in zahteve o katerih se s civilnim prebivalstvom nihče ne bi pogovarjal, v Ribnici

7. v Ljubljani, v okolici Roj, od kar so tam Strojani, povečan odstotek kriminalitete

Vse to le poslabšuje odnose med večinskim in romskim prebivalstvom. Seveda so tudi med Romi takšni, ki si želijo iz skupnega kotla. Vendar tem nihče ne prisluhne. Vse se vrti le okoli financiranja urejanja naselij in pa morebiti kakšnega osnovnošolskega izobraževanja za odrasle, ter kakšnih vzgojnih seminarjev, da se lahko nekdo potem hvali, kako skrbi za Rome.

Kje torej začeti? Predvsem je najprej potrebno priznati celovit problem v Sloveniji, ki je prisoten z romsko populacijo. Opredeliti jih je potrebno kot skupnost, ki velja za problematično in terja poseben pristop z namenom, da bodo nekoč enakovredni državljani z vsemi pravicami in dolžnostmi. Osnovna vrednota naj bi bilo delo in s tem sposobnost državljana, da zasluži za svoje življenje in seveda za življenje svojih nepreskrbljenih družinskih članov. Torej bi tudi Romi morali zaslužiti to, kar dobijo. Morebiti bi z dodelitvijo statusa posebnega problema, Romom preko javnih zavodov, preko d.o.o.(na način invalidskih podjetij ?) omogočili 100 % delo delovno sposobnim Romom. S tem bi odpadle socialne podpore. Kot je bilo že omenjeno, so tudi Romi, ki si želijo iz skupnega kotla. Te je potrebno poiskati in jim omogočiti, da se zaposlijo in čim prej uresničijo svoje želje. Tem je potrebno pomagati, da pridejo iz romskega naselja in pokažejo, tako večinskemu kot romskemu prebivalstvu, da je to možno. Oni naj bodo za vzgled vsem in na njih moramo graditi. Poseben poudarek je potreben pri šolanju. V več kot treh desetletjih šolanja romskih otrok na bršljinski osnovni šoli lahko na prste preštejemo Rome, ki so dokončali osnovno šolanje, čeprav so verjetno na tej šoli najštevilčnejši v Sloveniji. Trenutno se bližamo številki 100 romskih otrok na tej šoli. Zaradi njihovega pristopa do šole so nehote otopeli tudi učitelji. Dajali so jim pozitivne ocene, da so končali vsaj nekaj razredov, saj so vedeli, da do konca osnovnega šolanja večina njih ne bo prišlo. Če so jim dajali negativne ocene in so morali razred ponavljati se je v naslednjem letu pojavljal problem zaradi razlike v letih med učenci. Razlika v letih, ter romska mentaliteta še vedno velikokrat prispevata k medsebojnim konfliktom. Vsa ta desetletja pa ni bilo nikogar, ki bi se poglobil, zakaj takšni rezultati glede izobraževanja in kaj storiti. Sprejetje romskega zakona ni nikakršen napredek. Zagotavljanje večjih sredstev za urejanje naselij ne zagotavlja odpravljanja težav, ki jih ima večinsko prebivalstvo z romskim. Zagotavlja jim le občutek, da mora država skrbeti za njih in ne oni sami zase. Kaj torej storiti? Si upamo zoperstaviti tistim, ki vsak poizkus nekega reševanja označijo za diskriminacijo ali segregacijo, ali bomo, pripravili rešitve, ki bodo vodile k izboljšanju tega, za nekatere hudega problema? Ali bomo z občasnimi ukrepi dušili žerjavico in komu drugemu prepustili gašenje velikega požara, ki lahko v prihodnosti izbruhne?

Silvo Mesojedec

Mnenja

Komentirajte Blog Volitve 2008 – Silvo Mesojedec (SDS): Romska problematika! Trenutno število mnenj je 17.
  1. 4 leta ste mel cajt da neki ukrenete, pa nič. Je pa vaš minister (Hrvat) Mate, prvi minister, ki je dal Slovence pretepat, najprej v Ambrusu, potem pa še na Dragonji, ko smo šli protestirat proti zasedbi slovenskega ozemlja s strani Hrvaške. Sicer pa nič čudnega, če nam Hrvat vodi policijo, če boste dosegli dobre rezultat boste lahko postavli še Hrvata Anteja Gotovino za obrambnega ministra.

  2. Edina rešitev je, striktna pravna država, vse državljane merit z enakimi vatli. Tako Rome kot Slovence in tudi druge državljane ter vse tujce, ki se začasno nahajajo na slovenskem ozemlju.!

  3. Opozarjam na to, da so argumenti tipa “ker je Hrvat, dela slabo” in “ker je Rom, je problematičen” z vidika naše ustave in zakonodaje nesprejemljiva. Zato vse opozarjam, da bomo take in podobne argumente striktno brisali, saj uredništvo Parka ne želi imeti opravka z našimi organi pregona. Hvala za razumevanje.

  4. Mihael,

    ne strinjam se s trditvijo, da ni narejenega nič. Res pa je, da bi se lahko bistveno več. Glede Ambrusa se ve, kdo je moral zaradi tega odstopiti. Mate je v tistem trentku naredil edino logično potezo, ko so preselili Strojane. Bil sem tam in vem, kakšno je bilo vzdušje, ter kaj bi lahko nastalo.
    Da pa bomo dosegli dober rezultat, o tem ne dvomim, kot tudi ne, da bomo sestavili dobro vladno ekipo. Sam pa bom lahko, ob mojem vstopu v parlament, bistveno več doprinesel k reševanju romske problematike.
    Silvo Mesojedec

  5. @g. Mesojedec

    Pa mi naštejte eno stvar, ki je bila narejena, in ki funkcionira glede Romske problematike! Vse je enako ali slabše! Ste pa preselili Strojanove v Ljubljano in jim dali za malo vredno nezazidljivo parcelo v Ambrusu, zazidljivo v Ljubljani (Roje), ki je 100x več vredna in tako zopet postavili Strojanove v priviligiran položaj, seveda na stroške davkoplačevalcev, ker je bila parcela v Rojah državna. Kar ste naredili je to, da ste problem iz Ambrusa prenesli v Ljubljano in zraven ustvarili novo krivico in nezakonito dejanje, ker niste z državnim lastništvom ravnali smotrno in zakonito.

    Dajte kakšnemu Slovencu enkrat zamenjat travnik za zazidljivo parcel v Ljubljani. Ali moramo za kaj takega početi kriminalna dejanja in terorizirati okolico.

    Očitno se v Slovenji kriminal splača! Ampak samo ko vladajo določene stranke!

  6. Mihael,

    model izobraževanja na bršljinski šoli, ki ga je uvedel minister Zver daje pozitivne rezultate. Kar pa se tiče zamenjave parcele za Strojanove pa se strinjam z vami, da so dobili več vredno parcelo, kar tudi po mojem ni prav. Vendar vse to kaže, kako se pristopa k reševanju romske problematike. Je pa res, da ko nekedo potegne neko potezo, je takoj na udaru raznih varuhov človekovih pravic. Vseeno pa smatram, da je čas, da se lotimo reševanja romske problematike na vseh segmentih. Osnova pa mora biti, da tisti, ki nekaj dobi mora to tudi zaslužiti. Saj verjetno poznate rek: Potrebno je človeka naučiti ribo loviti, ne mu je dati.

  7. Mihael:
    Kaj se sprenevedaš in se delaš bedaka iz sebe. Jaz se sprašujem kje ti živiš in tebi podobni da se tukaj na tem forumu sprenevedaš. Ta romska problematika izvira še iz časov vladanja levih strank in Antona Ropa, ki se je sedaj pri tej vladi začelo reševati, prej nič v 12 letni vladavini. Kot samo to da so vse leve stranke za časa volitev vozili v romske naselje goleže in odojke, da so rome podkupovali da so volili LDS in SD, ki ostale stranke ki se teh podlosti niso posluževale so volitve izgubljali na vsakih volitvah. Sedaj se pa umiri kjer ima Mesojedec prav in edino on je tisti ki se bori za rešitev romske problematike in ne ti in tebi podobni, ki bi samo vladali in vse probleme pustili na miru, ki se sproti pojavljajo v dražavi. Niste sposobni popolnoma nič narediti za to državo, kot samo kritike bi dajali za to uspešno vlado, levi niso do sedaj nič naredili, kot samo razdelili narod.

  8. @ nezemljan
    Tipičen izgovor nekoga, ki ni sposoben rešiti problemov, je, da je to zapuščina drugih! Imeli ste 4 leta možnost spremeniti in poostriti zakonodajo pa niste, kaj bi sedaj radi? Predlog za spremembo zakona in njegovo izglasovanje je stvar parih mesecev ampak volja mora bit ne pa izgovori!

  9. G. Mesojedec,
    Narediti tak program in se podelati na vse, ki so pred vami kaj naredili, je žaljivo. Pisati o bršljinskih učiteljih, ki da so otopeli in ki niso nič naredili, pisati o tem, da je Žabjak nastal 1985 in še in še, je čista izmišljotina. Preden bi pisal program, bi lahko pobrskali po literaturi. Že Trdina je pisal (1867 se je priselil v Novo mesto) o Brajdičih na Kačji ridi (Žabjek) in objavil črtico Cigani Brajdiči. Zverov model izobraževanja romskih otrok se lahko zdi njemu najboljši, v šmihelski šoli in na Ruperč vrhu so Rome izobraževali na stare načine pa so dosegli le ti boljše rezultate kot v Bršljinu. Vzrok je znan: imajo bolj civilizirane in osveščene starše in niso izključeni iz vseh sredin tako kot v Bučni vasi. O sodelovanju razmišljajte, ne le o izključevanju in preganjanju. Tak program bi vas prikazal v drugačni luči. Niti ene rešitve niste ponudili, le tisto znano Janševo tezo:… doslej ni bilo nič, naredili bomo vse le mi…. in 20 let na 50 let stare podlage in ostale primitivne floskule… Kot da niste bili prisotni v družbi prej.Zdaj se mi zdite le populist, ki si pridobiva točke na “nerešenem in težkem” romskem vprašanju.

  10. ANA vi ste edini populist. Kaj so pa vaši storili in vi osebno, do sedaj, nič niste storili, kot samo potuho dajete in kritizirate tiste ki se zavzemajo za rešitev romske populacije, ki se sami sebe izpostavljajo, pa se kljub temu trudijo da bi tudi romi stopili na pravo pot.Prav vi niste upravičeni dajati kritike tistim ki se trudijo in delajo za boljši jutri romov, to je pa edino g. Mesojedec.

  11. Gospa Ana,

    Zanima me, kje imate program, ki se je podelal na vse ? Po mojem programa sploh še ni. Zato pa se zavzemam, da ga končno naredijo. Vaše navedbe pa vsekakor terjajo nekaj obrazložitve. Napisal sem, da so bršljinski učitelji otopeli, ne pa, da niso nič naredili. Prosim, ne spreobračajte besed. Tudi bivši ravnatelj g. Dragan je na skupnem sestanku, kjer je bil prisoten minister Zver potrdil, da so v preteklosti velikokrat romskim otrokom pogledali skozi prste pri podelujevanju ocen. Da pa Zverov model prinaša pozitivne rezultate pa je na sestanku pri direktorju Urada za narodnosti g. Baluhu potrdila tudi ravnateljica ga. Pickova s svojo ekipo. Očitno ne veste, da je bil v letu 1985 sprejet zazidalni načrt , na podlagi katerega se je zgradilo romsko naselje Brezje. Torej tudi vi malo pobrskajte po kakšnih literaturah, predno boste koga napadli. Če ste dobro prebrala, potem lahko vidite, da sem napisal, da je bilo takrat v naselju okoli 100 Romov, ne pa, da je Žabjak takrat nastal. Če je za vas vsakdo, ki opozarja na probleme in si prizadeva za rešitev, populist, je to vaš problem. Zase vem, da poznam romsko problematiko, da je v veliki meri nerešeno in težko vprašanje in se ga vse vlade nekako izogibajo.
    Silvo Mesojedec

  12. Gospod Mesojedec, samo majhna pripomba – a se vi zavedate. da imate za svojo Domačo stran napisano http://www.silvo.si? To je sicer spletna stran nekega drugega kandidata za poslanca, gospoda Silva Krošlja.

    Da ne bo kdo zaradi te napake kaj napak sklepal…

  13. miha: je treba ugotoviti katera spletna stran je bila prej ustvarjena. potem se pa daje primerjavo.

  14. Miha,

    hvala za pripombo. Jaz te strani nisem vpisal za svojo domačo stran. Prosim odgovorne spletne strani Park, da odpravijo napako.

    Silvo Mesojedec

  15. @nezemljan, to je enako, kot bi rekel, katera telefonska številka je bila prej. To ni pomembno, pomembno je, kdo se na telefonsko številko javi. In ta telefonski številki (spletnem naslovu), ki naj bi bila od g. Mesojedca, to ni.

  16. Napaka je bila res naša in v celoti nenamerna. Za njo se tudi iskreno opravičujemo.

    Lep pozdrav.

  17. Luka: Si me preprčal, žal imaš prav. Kot vidim se zadeva rešuje.

Napiši mnenje

  • Mnenja z neprimerno ali žaljivo vsebino bodo moderirana.
  • Za prikaz vaše ikone poleg komentarja (avatar) uporabljamo brezplačno storitev www.gravatar.com.