Poslanska kandidatura novomeškega župana: Komentar dveh urednikov Parka

Novomeški župan Alojz Muhič se je odločil, da bo na listi Socialnih demokratov kandidiral za poslanca državnega zbora. Njegova kandidatura je dvignila precej prahu in začudenja, zato na www.park-on.net objavljamo komentarja dveh Parkovih urednikov, Damirja Skenderovića, urednika www.park-on.net in Uroša Lubeja, urednika revije Park, obenem pa predstavljamo predvolilni program našega župana in njegove razloge za kandidaturo.

Alojz Muhič (več o njem na novomesto.si  in na spletni strani Socialnih demokratov ) kandidira, kot je dejal, kot neodvisni kandidat s podporo Zveze za Dolenjsko. V kandidaturo je šel na neposredno povabilo Boruta Pahorja, ki v tem vidi možnost zmage v tretjem volilnem okraju šeste volilne enote. Muhič je prepričan, da bo v primeru zmage Mestna občina Novo mesto dobila večje možnosti za realizacijo začrtanih projektov in za realizacijo njegovega županskega programa.

Poleg splošnih točk programa socialnih demokratov Muhič v primeru izvolitve napoveduje izgradnjo avtoceste mimo Novega mesta najkasneje do konca prihodnjega leta, pospešitev izgradnje III. razvojne osi in avtocestnega ringa z nizom priključevalnih cest okoli Novega mesta, povečanje črpanja državnih in evropskih sredstev za komunalno infrastrukturo ter zagotovitev večje udeležbe Novega mesta v kreaciji razvojne politike Slovenije na vseh področjih.

Alojza Muhiča je v kandidaturo dokončno prepričala »nepodpora vlade kandidaturi novomeške občine na razpisu za športno infrastrukturo«, na katerem novomeški velodrom ni dobil sredstev. Novomeški župan je prepričan, da se bo mačehovski odnos vlade do občine spremenil, v kolikor bo na oblast prišla Socialna demokracija. V kolikor bo izvoljen, Muhič napoveduje, da bo funkcijo župana opravljal neprofesionalno, bi pa v tem primeru imenoval poklicnega podžupana. Alojz Muhič je dejal, da položaj v novomeški občini ni najboljši, vendar »ne po krivdi Zveze za Dolenjsko, niti Socialnih demokratov, niti mene kot župana« .

Alojz Muhič bo za svoj uspeh štel, v kolikor bo dosegel boljši rezultat od skupnega rezultata svoje stranke.

KOMENTARJI

Damir Skenderović: Lepotica in Muhič

Adijo, pamet, je rekel marsikdo, ko se je ves optimističen in napolnjen z energijo vrnil z dopusta, v medijih pa prebral, da so Socialni demokrati za kandidata za poslanca predlagali novomeškega župana Alojzija Muhiča. Nenavadna rešitev, milo rečeno, za stranko, ki se pripravlja, da bo v naslednjih štirih letih vodila Slovenijo. Za stranko, ki je pripravljena prevzeti odgovornost za spremembe.

Takšna stranka bi seveda morala biti volivcem sposobna ponuditi kredibilnega kandidata, še toliko bolj v mestu, ki se ima za regijsko središče. Alojz Muhič je vse, samo kredibilen kandidat ni. Je recimo župan, ki je občino skupaj s svojimi izbranimi sodelavci v pičlih dveh letih pripeljal na rob prepada in razsula. Tu seveda pade argument, da je občino dobil v slabi kondiciji. V prejšnjem mandatu je bil namreč podžupan Liberalnih demokratov. Imel je vse možnosti, da spravi občino v kondicijo, kakršno koli je hotel. Tudi manekensko, če je bilo potrebno. Imel je tudi vse možnosti, da – še preden se usede na županski stolček – oceni stanje občine in občanom obljubi le projekte, ki jih je realno možno izpeljati. Kakorkoli obračamo, je njegovo županovanje katastrofa, vsaj po sedaj veljavnih standardih v Sloveniji, EU in nekaterih razvitejših državah po svetu. Na podlagi tega in glede na sedaj potrjene strokovne sposobnosti vodstvenega kadra občine pa je z veliko matematično verjetnostjo moč napovedati, da ob koncu mandata ne bo nič boljše. Ravno obratno, kvečjemu slabše bo.

Alojz Muhič je recimo tudi edini župan v zadnjih 10 letih, ki se je neposredno spustil v obračunavanje z medijem, ki je kritično pisal o početju ali nepočetju njega in njegove vodstvene falange. Neposredno in brez sramu je vršil pritiske na ustanovitelja in založnika tega medija in seveda temu istemu mediju dvakrat zavrnil intervju, v katerem bi recimo imel vse možnosti zavreči kritike. V tem pogledu se je obnašal enako ali slabše, da ne rečem bolj primitivno kot aktualna slovenska oblast in vsi novomeški župani pred njim. In če se ne motim, in se ne, se je v tem pogledu obnašal diametralno nasprotno od predvolilne doktrine predsednika Socialnih demokratov, ki je v prvem predvolilnem soočenju za eno od temeljnih razlik med njim in predsednikom vlade izpostavil tudi odnos do medijev. Borut Pahor je volivcem sporočil, da se on in njegova stranka ne bosta vtikala v delo medijev. Z Muhičevo kandidaturo ta trditev dobi dvomljiv pomen.

Socialni demokrati so s to kandidaturo svojega potencialnega novomeškega volivca, ki si morda tudi v resnici želi spremembe na državnem vrhu, spravili v trojno dilemo. Če takšen volivec sprejme nespodobno povabilo stranke, s tem legitimira oziroma neposredno daje zaupnico tudi Muhičevemu županovanju. Legitimira pa tudi početje stranke, ki je sposobna dati na listo tako nekredibilnega kandidata in v imenu »višjih ciljev« tako očitno podcenjevati volilno telo. In če tega ne stori, vsaj tako bi radi nekateri verjeli, morda ne bo prišlo do sprememb na vrhu države. Toda ta trojna dilema je samo navidezna, celo vsiljena s strani nekaterih političnih opcij in konstruktorjev javnega mnenja. Konec koncev ima volivec alternativo, voli lahko tudi stranke, ki prav tako peljejo k spremembi na državnem vrhu in verjeli ali ne, nekatere so ponudile zelo zgledne kandidate. Sam pa trdim, da bi Socialni demokrati v Novem mestu dosegli boljši rezultat, če bi za kandidata ponudili anonimnega, a kredibilnega Stankota Medveda iz Zgornjega Šipekvrha pod Gorjanci.

Tako pa se zdi, da so Socialni demokrati z Alojzijem Muhičem kot kandidatom za poslanca Državnega zbora Republike Slovenije novomeškim volivcem sporočili, da so pripravljeni prevzeti odgovornost za spremembe. Na slabše.

Uroš Lubej: Nezasluženo priznanje

Napovedana kandidatura Alojza Muhiča za poslanca je bila veliko presenečenje. Pričakovati je bilo morda njegovo kandidaturo na listi SLS, saj je Šrot obiskoval Novo mesto, Muhič pa se je pridružil njegovemu klubu županov.

Izbira SD je z vidika Muhičevega kroga seveda bolj racionalna. Župan ima veliko večje možnosti za izvolitev na listi SD kot na listi SLS. V šesti volilni enoti ima namreč SLS kar nekaj močnih županskih kandidatov, ki bi v znotrajstrankarski tekmi Muhiča bržkone premagali. SD, nasprotno v pretežno ruralnem okolju šeste volilne enote najboljše rezultate vendarle dosega v mestih, čeprav, resnici na ljubo, niti šesta volilna enota in še manj Novo mesto nikoli nista bila močni oporišči slovenske socialne demokracije. Župan zanesljive garancije za izvolitev nikakor nima.

Zelo težko bo doseči boljši rezultat, kot ga bosta dosegla kandidata v Laškem in Hrastniku, pa tudi ostali posavski, zasavski in belokranjski kandidati SD imajo – vsaj glede na volitve pred štirimi leti – večje možnosti za zmago. SD bi morala doseči res dober rezultat, da bi se med poslance uvrstil tudi Muhič.

Alojz Muhič – čeprav ni ravno intelektualec – nekaj občutka za to, kaj je zanj politično modro, prav gotovo ima. Bil je član LDS, dokler se mu je to splačalo (prislužil si je direktorsko mesto v Komunali in podžupanstvo), ustanovil Zvezo za Dolenjsko, ko je »zavohal«, da mu novo vodstvo novomeškega LDS ne bo ponudilo županske kandidature in ko se je politična klima v državi začela odmikati od levice, in nato premočno premagal njihovega kandidata. V koalicijo je vzel SDS, ki je bila v času lokalnih volitev 2006 še močno v vladnem sedlu in je bilo videti, da bo Janša ob tedaj opotekajoči se opoziciji na oblasti še vsaj en mandat. In se – v trenutku ko se SDS nahaja pred domnevnim porazom – odločil za kritiko vlade, češ da ni storila dovolj za Novo mesto in nastopil na listi stranke, ki je za SDS in obstoječo vlado sovražnik številka ena.

Večje vprašanje od tega, zakaj se je Muhič odločil za kandidaturo je, kaj je vodilo SD – možno zmagovalko letošnjih volitev – da se je odločila za kandidiranje Muhiča. SD je s s ponosom razglasil kandidaturo Alojza Muhiča za poslanca. V mesto je prišel Igor Lukšič, ki je populistično in nevsebinsko hvalil novomeškega župana, cinično zavrnil kritična vprašanja v zvezi s primernostjo kandidata, obenem pa priznal, da novomeških razmer pravzaprav ne pozna.

SD seveda ni na glas razglašal, da so ravno v Novem mestu imeli resne težave pri iskanju kandidata. Že skorajda vsi volilni okraji so bili popolnjeni s socialnodemokratskimi kandidati, medtem pa v tretjem volilnem okraju še ni našla ustreznega. Eden od članov novomeškega SD je na novinarski konferenci celo prostodušno priznal, da je SD z javnomnenjskimi anketami testiral druge kandidate, ki jim je kazalo bolje kot našemu županu, a nihče od njih na kandidaturo ni pristal.

Kljub temu, da je novomeška kritična javnost tako rekoč zgrožena nad kandidaturo Alojza Muhiča, ima vendarle tudi SD v ozadju povsem racionalen izračun. Imeti novomeškega župana na kandidatni listi bo vendarle dvignilo ugled stranke. Seveda predvsem zunaj Novega mesta. Čeprav ne pozna njegovega dela – vsa Slovenija vendarle ve, da na listi SD kandidira novomeški župan in stranki to v celotnem seštevku vendarle koristi in ji daje še večjo kredibilnost in širino. Pa tudi, če smo povsem iskreni – povprečen Novomeščan prav gotovo ni kritičen do župana – kritika se končna pri Parku, pri intelektualcih, pri kulturnikih in nekaterih novinarjih. Vsi ostali župana dojemajo kot simpatičnega, izkušenega in nekoliko okornega »dobrega gospodarja«. Življenje v Novem mestu je vendarle lepo, kajne?

Kljub temu je odločitev SD, da kandidira Muhiča, vredna kritike. Stanje v novomeški občini nikakor ni dobro; predvolilne obljube župana so pod velikim vprašajem, proračun razpada, občina ne zna niti pobrati niti razdeliti denarja. S tem ko je SD kandidirala novomeškega župana, mu je dala priznanje za vladanje, ki je – vsaj glede na predvolilna pričakovanja – nezadostno.

Argument Muhiča za kandidaturo – dejal je namreč, da je za slabo stanje v občini vsaj delno kriva vlada Janeza Janše, ki nepravično deli proračunski denar, pač glede na to, v katerih občinah vlada SDS oziroma desnica, je blago rečeno, hipokrizijski.

Prvič zaradi tega, ker podžupansko mesto drži v rokah poslanec in član SDS Ivan Grill. Drugič zaradi tega, ker je drugi podžupan Igor Perhaj, član SD. V primeru zmage SD bo Novo mesto s podžupanom iz vrst SD blizu njihovi vladi. Tretjič, kaj ni ravno SD tisti, ki zagotavlja, da bo v primeru zmage povsem vseeno, iz katere stranke bo kdo, saj se bo proračunski denar delil na podlagi strokovne presoje in ne političnih preferenc?

Pa tudi sicer je izjava nož v hrbet Janezu Janši in tudi Ivanu Grillu. Muhič je večkrat javno izjavil, da dobro sodeluje z vlado. Ni bilo videti, da bi bil kadar koli nezadovoljen s podžupanom Grillom. Kar nekaj sestankov z obstoječo vlado se je v tem času zgodilo (po besedah Grilla na primer sestanki z ministri ali državnimi sekretarji za promet, za zdravje, za finance, za okolje, za kulturo, za visoko šolstvo, itd). V vladi in v SDS celo pravijo, da toliko denarja in državnih investicij v Novo mesto še nismo nikoli dobili v tako kratkem času (za študentski dom, za cestno infrastrukturo, čistilno napravo, za gospodarsko cono, ustanovitev prve državne fakultete). Seveda pa je velik problem v tem, da projekti, ki bi sicer dobivali državno podporo padajo v vodo, ker občina na čelu z Muhičem ni sposobna financirati svoj del finančnih obveznosti. Kdo je torej kriv za slabo stanje v novomeški občini?

Prav tako je Muhič javno podprl projekt uvedbe pokrajin. Sedaj se je pridružil stranki, ki je vladni načrt blokirala.

Pa vendar ima kandidatura Alojza Muhiča nedvomno tudi dobro plat: SD je s tem prevzel odgovornost, da bo ne glede na to, ali bo župan izvoljen ali ne, vendarle moral skrbeti tudi za Novo mesto – seveda v primeru, da postane vladna stranka. Po drugi strani pa: kaj če zmaga SDS? Janša prav gotovo ne bo pozabil žalitve, ki je je bil deležen z Muhičeve strani. Bo žrtev Muhičeva kandidature spet Mestna občina Novo mesto?