“Novomeški” poslanec – Parkova volilna napoved: Možnosti za Grilla in Keka, Muhič pod vprašajem, ostali »Novomeščani« zunaj

Na podlagi dosedanjih rezultatov strank na volitvah v državni zbor, javnomnenjskih anket in pogovorov z našimi viri v političnih strankah lahko napovemo, da bo Ivan Grill (SDS) verjetno še naprej sedel v državnem zboru. Možnosti za izvolitev ima tudi Franci Kek (Zares), medtem ko glede novomeškega župana Alojza Muhiča (SD) ostajamo neopredeljeni. Kandidati ostalih strank se iz volilnih okrajev Novo mesto I in Novo mesto II v slovenski parlament ne bodo prebili.

Čeprav seveda stranke vse kandidate predstavljajo kot najboljše možne poslance, je vodstvu vsake stranke povsem jasno, katere kandidate tudi v resnici želi v parlamentu. In le redko se pri tem zmotijo. Ni toliko vprašanje, kateri poslanci iz posamezne stranke bodo izvoljeni, kot to, kateri izmed tistih poslancev, ki jih stranka želi v državnem zboru, bodo tja tudi v resnici prišli – to je pač odvisno od skupnega rezultata stranke.

Vodstvo stranke zato postavi svoje favorite (ponavadi torej samo sebe) v tiste volilne okraje, v katerih posamezni stranki kaže najbolje. Tako recimo celo Janez Janša nikoli ne bi kandidiral v volilnem okraju Zagorje, saj SDS v tem okraju nikoli ni bila niti blizu temu, da bi tam izvolili poslanca. Boruta Pahorja niti s pištolo ne bi prisilili, da se v volilni boj spusti v volilnem okraju Novo mesto I (dolenjsko podeželje), kjer SD vedno dobiva le nekaj odstotkov glasov. Seveda pa je res tudi obratno; določeni kandidati so močan magnet za volilce in stranka ravno zaradi njih lahko v določenem okraju prevesi rezultat v svoj prid. Skratka, ni vse v geografiji, preobrati so vselej možni.

Slovenski volilni sistem je precej zapletena reč. Država je razdeljena na osem volilnih enot. Iz vsake volilne enote je izvoljenih enajst poslancev. Vsaka stranka dobi sorazmerno število mandatov glede na svoj rezultat znotraj volilne enote. Za en poslanski mandat je potrebnih okrog osem odstotkov glasov znotraj volilne enote – čeprav ta odstotek niha glede na delitev tako imenovanih ostankov glasov.

In kateri kandidati iz strankarske liste so nato izvoljeni? Tisti, ki kandidirajo v okraju, kjer njihova stranka dobi večji delež (odstotek) glasov glede na delež, ki ga ista stranka dobi v drugem volilnem okraju iste volilne enote. Pojasnimo na primeru SDS z zadnjih volitev. SDS je pred štirimi leti v naši volilni enoti (obsega Belo krajino, Dolenjsko, Posavje in Zasavje) dobila 25 odstotkov glasov, kar ji je prineslo tri poslanske sedeže iz naše volilne enote. V okraju Brežice je bil kandidat sedanji minister Vizjak, ki je na volitvah dosegel 43,31 odstotka glasov. Njihov kandidat v okraju Sevnica je dosegel 29,10 odstotka. Tretje mesto v znotrajstrankarski »tekmi« je dosegel Stane Pajk, ki je v okraju Krško dobil 28,35 odstotka glasov. Ivan Grill je pred štirimi leti dosegel 28,29 odstotka glasov in s tem izgubil tekmo za poslanski sedež – kot vidimo, so ga (tako kot ostale kandidate SDS v 6. volilni enoti) prehiteli demokrati iz Brežic, Sevnice in Krškega. Grill je poslanski mandat dobil šele kasneje – potem ko se je iz državnega zbora v vlado preselil Andrej Vizjak in prepustil mesto četrtouvrščenemu.

SDS: Vizjak, Pajk, Grill

Ivan Grill ima tokrat več možnosti za poslansko mesto. Glede na javnomnenjske ankete bo SDS uspel obdržati nekje od 25 do 30 odstotkov glasov. Pričakujemo lahko, da bo SDS tudi tokrat uspel pridobiti torej tri mandate iz te volilne enote. Veliko uslugo je Grillu in ostalim favoritom te stranke naredil Andrej Vizjak, ki tokrat kandidira tako v Brežicah kot v Sevnici (to sta dva okraja, kjer SDS pobira največje deleže glasov), kar pomeni, da je sprostil mesto za tretje- in četrouvrščenega. Kandidata iz Krškega in Novega mesta I sta si glede na dosedanje trende zelo blizu, vendar bosta v primeru, da SDS ne pogori na teh volitvah, najverjetneje oba pridobila poslanski sedež.

6. volilna enota za SDS sicer ni ravno najbolj ugodno okolje, saj stranka glede na slovensko povprečje dosega nižje rezultate. Leta 2000 je stranka tukaj dobila dobrih 14,23 % glasov, državno povprečje pa je bilo 15,81 odstotka. Pred štirimi leti je bil tukajšnji zaostanek še bolj izrazit, saj je SDS v 6. volilni enoti dobil 24,09 %, medtem ko je na državni ravni dosegel kar 29,08. Stranka največ glasov dobiva na Gorenjskem, Štajerskem in v Ljubljani, najmanj pa seveda v izrazito levo usmerjeni Primorski. Grillovo poslanstvo je pod vprašajem, v kolikor SDS dobi zgolj dva mandata, saj ga v tem primeru lahko prehiti poslanec Pajk.

Napovedujemo torej, da bo iz vrst SDS v parlament zagotovo prišel Andrej Vizjak, saj kandidira v za SDS najbolj ugodnih okrajih. Ivan Grill in Stane Pajk imata dobre možnosti za izvolitev, ki pa lahko enemu ali drugemu spodleti, v kolikor stranka dobi zgolj dva mandata. Drugi »novomeški« kandidat Silvo Mesojedec skorajda nima možnosti za preboj v parlament.

Zares Kek?

Naslednji verjetni »novomeški« poslanec bo prišel iz vrst nove stranke Zares. Tu je napoved sicer precej dvomljiva, saj ta stranka na volitvah nastopa prvič, tako da zgodovinskih primerjav skorajda nimamo. Pa vendar našo napoved utemeljujemo s tem, da je Franci Kek v Novem mestu do sedaj na volitvah vedno dosegal izrazito boljše rezultate od liste, za katero je nastopil. Pred šestimi leti je na lokalnih volitvah dosegel največ preferenčnih glasov sploh. Še bolj pa je pomenljiv podatek izpred štirih let. Franci Kek je tedaj nastopil za stranko AS, ki se je potem priključila Zares. V Novem mestu je dosegel kar 12,38 %, medtem ko je stranka dobila le 2,97 % in ostala zunaj parlamenta. Če bi prišla v parlament, bi Kek sedaj že bil »novomeški« poslanec. To napoved je seveda treba vzeti z rezervo, saj niti ta stranka niti njeni kandidati (razen Keka) še niso bili preizkušeni na državnozborskih volitvah. Lahko pa skoraj zanesljivo odpišemo možnost, da bi poslanec postal Franc Škufca, kandidat iz 2. volilnega okraja, saj dolenjsko podeželje tradicionalno ni naklonjeno levim strankam, tako da poslanci praviloma prihajajo iz bolj urbanih okrajev 6. volilne enote. Če že, potem lahko morebitnega poslanca Zares iščemo tudi v Zasavju. Tam sta levica in še posebej (nekdanji) LDS tradicionalno izredno močna, Zares pa večino svojih volilcev pridobiva v tej bazi.

SD: Han gre verjetno naprej, Zasavci blizu, Muhič uganka

6. volilna enota in še posebej oba novomeška okraja do sedaj nikoli niso bili srečni kraj za stranko Socialnih demokratov. Skupni rezultat te stranke na zadnjih volitvah je bil 10,17 %, v šesti volilni enoti le 7,72. Pred osmimi leti je bilo podobno: stranka je dobila 12,08 odstotka, v šesti volilni enoti je prejela le 8,90 odstotka, medtem ko je bila zmagovita na Primorskem (kar 20,24 %), nadpovprečno pa se je odrezala še v Ljubljani.

Glede na dosedanje volitve lahko torej napovemo, da bo iz te volilne enote iz te strankarske liste prišel kakšen poslanec manj, kot jih bo SD dobil v drugih slovenskih pokrajinah. Če pa bo stranka tudi tukaj prejela tri mandate (rezultat med 22 in 25 odstotki), potem imajo možnosti tudi v Novem mestu.

Skoraj gotovo bo poslanec postal Matjaž Han (okraj Laško). Že pred štirimi leti mu je uspelo za štiri odstotke preseči strankin rezultat. Toda pred osmimi leti je bil SD uspešnejši v okrajih Trbovljah in Hrastnik, tako da ta napoved vendarle ni povsem zanesljiva. Glede na zgodovino volitev bi torej lahko rekli, da dobro kaže tudi kandidatom v Hrastniku (tam kandidira Soniboj Knežak, podžupan občine Hrastnik) in Trbovljah (Melita Župevc, tiskovna predstavnica SD).

Dolenjska, Posavje in Bela krajina nikoli nista bili prijazni do Socialnih demokratov. Novo mesto II, kjer kandidira novomeški župan, je pred štirimi leti med enajstimi okraji zasedlo šele 8. mesto (slabše se je SD odrezal le v okrajih Novo mesto I, Trebnje in Brežice). Je pa element, ki daje upanje v tem, da jim je h kandidaturi uspelo pritegniti župana oziroma županjo, ki lahko – v kolikor volilci ocenjujejo županovanje kot uspešno ali pa vsaj potencialno uspešno – potegnejo za sabo tiste volilce, ki so za njih volili tudi na lokalnih volitvah, in s tem dvigne stranko nad njeno siceršnje rezultate. Prav tako bi morali upoštevati zadnjo terensko raziskavo časnika Delo, kjer so napovedali, da bo 6. volilna enota – v nasprotju z zgodovino volitev – vendarle med uspešnejšimi tudi za SD.
Ali bosta novinca med župani belokranjska županja in novomeški župan tudi uspela, je torej nemogoče napovedati. Veliko je – to velja seveda za vse liste – odvisno tudi od skupnega rezultata te stranke. Prav gotovo pa nikakršnih možnosti za preboj v parlament nima kandidat SD v okraju Novo mesto I Sebastijan Podobnik.

LDS: Le kdo bo kadar koli premagal Švagana in Jeriča?

Iz Zasavja prihajata tam izjemno priljubljena poslanca in župana LDS Matjaž Švagan in Miran Jerič. Na državnozborskih volitvah skorajda ne glede na to, ali je njuna stranka uspešna ali ne, dobivata blizu ali pa čez 50 odstotkov glasov. Kako bo letos, je težko napovedati, pa vendar je malo verjetno, da bi kdor koli ogrozil njuno prvenstvo. Največje vprašanje je v tem, ali bo stranka iz te volilne enote uspela pridobiti kaj več kot enega poslanca – za to bi bil potreben rezultat okrog 14 odstotkov, volilne napovedi pa kažejo na nižji odstotek.

Stranka je sicer v šesti volilni enoti v primerjavi s svojim rezultatom v ostali Sloveniji vedno uspešna. Leta 2000 je tako stranka tu dobila kar 39,73 odstotka glasov, medtem ko je na državnem ravni dosegla 36,26 odstotka. Za LDS je bila to tedaj najuspešnejša volilna enota sploh. Na zadnjih volitvah leta 2004 sta 6. volilno enoto sicer prehitela obe ljubljanski volilni enoti, vendar je 24,88 odstotka glasov še vedno bolje od državnega povprečja 22,8 odstotka.

Če pogledamo rezultate izpred štirih let, potem je očitno, da bo kandidatura iz katerega koli izmed obeh novomeških okrajev le težko uspešna. Zagorski župan Matjaž Švagan je pred štirimi leti dosegel fantastični rezultat 50,92 odstotkov, le malo »slabši« je bil župan Hrastnika Miran Jerič s 44,65 odstotki. Veliko je seveda odvisno od tega, kako močan je Zares v Zasavju, in ali lahko premeša tamkajšnje volilne karte.

Mira Retelj za izvolitev nima nikakršnih možnosti, saj rezultat v podeželskem okraju za levico nikoli ni bil blesteč. Možnosti, da bi bila izvoljena Vesna Dular, pa so tudi zelo majhne, je pa res, da je Miloš Kovačič pred štirimi leti dobil dobrih 30 odstotkov in le zaradi tega, ker mu je povprečje znižal nastop v podeželskem okraju, ni prišel v državni zbor.

NSi: Če bo, potem bo najverjetneje Marjeta Uhan

Volilne napovedi za Novo Slovenijo, kot je znano, niso ugodne. Mediji ji celo napovedujejo, da bo stranka izpadla iz parlamentarne tekme. No, NSi (kot tudi SLS) ponavadi preseže svoje volilne napovedi. Če bo stranka prišla v parlament in če bo med njenimi poslanci tudi kdo iz šeste volilne enote, potem bo to najverjetneje postala kandidatka iz četrtega volilnega okraja Trebnje in dosedanja poslanka Marjeta Uhan. NSi je namreč pred štirimi leti v naši volilni enoti dobil 8,74 odstotka glasov, v Trebnjem (od tod izvira priljubljeni Lojze Peterle) pa kar 15,69 %. Vendar kandidat iz okraja Novo mesto I ni veliko zaostajal (14,16 %). Toda pred štirimi leti je tu kandidiral župan Dolenjskih Toplic Franci Vovk, medtem ko na letošnjih volitvah nastopa manj znani Bojan Šinkovec. Marija Zupančič glede na dosedanjo statistiko v mestnem okraju nima možnosti, da pride v parlament.

SLS: Bela krajina, Sevnica, morda Krško

Zadnje volilne napovedi v medijih so izražale prepričanje, da se bo v državni zbor uvrstil tudi SLS. Če bo ta tja res prišel, potem bo zelo verjetno dobil tudi poslanca iz šeste volilne enote. Na zadnjih volitvah je stranka tu namreč dosegla najboljši rezultat (10,30 %) med vsemi volilnimi enotami. Rezultat na ravni države je bil le 6,82 %. Zadnja terenska raziskava Dela je sicer, nenavadno, stranki tu pripisali nižji odstotek od državnega povprečja.
Menimo, da nobeden od dveh »novomeških« kandidatov nima možnosti za izvolitev, saj je preminuli župan Kristijan Janc pred štirimi leti v volilnem okraju Sevnica dobil kar 27,6 % – vprašanje je, kdo bo požel njegovo dediščino, zelo uspešen pa je bil tudi črnomaljski župan Andrej Fabjan, ki je dobil 22,52 odstotka. Ne smemo pozabiti niti na okraj Krško, kjer kandidira prav tako priljubljeni župan Krškega. Tudi 2. volilni okraj se ni odrezal slabo, 13,45 % odstotka, vendar še vedno predaleč, da bi imel Franc Hudoklin možnosti za izvolitev, medtem ko so možnosti škocjanskega župana Antona Zupeta, ki kandidira v mestnem okraju, pravzaprav nične.

SNS: Barovič

Za SNS je značilno, da največ glasov pobira v »štajerskih« volilnih enotah (se pravi v 5. in 7. volilni enoti), medtem ko je šesta volilna enota za stranko povprečna ali le rahlo nadpovprečna. Vendar je v resnici ta volilna enota dokaj podpovprečna, če je ne bi vlekel navzgor okraj Trbovlje, kjer tamkajšnji župan Barovič pobira okrog 30 odstotkov vseh glasov (leta 2004, leta 2000 je vzel 10 odstotkov). Vse kaj drugega kot izvolitev dosedanjega poslanca Baroviča bi bilo presenečenje. Če bo stranka iz te enote slučajno – kar bi bilo sicer veliko presenečenje – dobila še drugega poslanca, pa se bo to zgodilo najverjetneje v Hrastniku ali pa v Laškem, kjer je stranka tudi ponavadi uspešna. Glede na dosedanjo zgodovino volitev Sabina Lipar in Donja Hudoklin torej nimata možnosti za izvolitev.

Desus: Izvoljen bo Žnidaršič

Na volitvah leta 2004 je stranka Desus v 6. volilni enoti dobivala približno tak rezultat, kot je državno povprečje: 4,80 proti 4,04. Izrazito neuspešna je stranka na Gorenjskem (2,54), nadpovprečna pa v obeh štajerskih volilnih enotah in na Primorskem. Podobno je bilo že tudi leta 2000. V naši volilni enoti dosedanje volitve napovedujejo, da bo izvoljen kandidat iz volilnega okraja Trebnje, dosedanji poslanec Franc Žnidaršič. Pred štirimi leti je namreč dosegel 13,4 odstotka, medtem ko je stranka pobrala le 4,8 %. Blizu, vendar predaleč, so bili v Beli krajini, kjer so dobili 8,08 odstotka. V volilnem okraju Novo mesto I so dobili 3,28 % in v okraju Novo mesto II 2,77 odstotka, tako da napovedujemo, da Nežka Ivanetič in Jože Jazbec zagotovo ne bosta prišla v parlament.

In druge stranke? Vsaj po napovedih se nobena od njih sploh ne bo uvrstila v državni zbor. Še najbližje temu je LIPA. Ker gre za novo stranko, zgodovinskih primerjav seveda nimamo. Terenska raziskava Dela je pokazala, da so močni predvsem na Štajerskem, tudi v Ljubljani, volilna enota Novo mesto pa je v spodnji polovici. Nemogoče je napovedati, kdo iz šeste volilne enote bi prišel v državni zbor, v kolikor bi ta stranka tu dobila svojega poslanca, če pa njeno priljubljenost merimo glede na priljubljenost SNS, so večje možnosti za izvolitev poslanca nekje v Zasavju.

• [+]na vrh
• Natisni članek

Tweet