Danes poteka Unescov svetovni dan pismenosti, triinštirideseti zapovrstjo. Ker je letošnja tema zdravje, je temu primeren tudi slogan, ki sem ga zapisal že v naslovu: Pismenost je najboljše zdravilo.

Slovenija je z 99,7% pismene populacije v vrhu držav sveta. To je bolj kot kakršna koli politika odraz neke zelo pozitivne vrednote, ki se je skozi zgodovino zakoreninila v slovenski kulturi. Vrednote, ki pravi, da je treba otroka poslati v šolo da se nauči brati in pisati. Vrednote znanja. Vendar pa ni povsod po svetu tako, saj je kar okoli 774 milijonov odraslih nepismenih, okoli 75 milijonov otrok pa nima dostopa do šol.

Predvsem je tukaj pomemben brezplačen dostop do šol. V Sloveniji imamo to za samoumnevno, vendar moramo vedeti da so v delu slovenske politike tendence k nasprotnemu. En tak primer je bil poizkus uvedbe šolnin, kar pa je sprožilo velik revolt med ljudmi in rezultat je bil množičen protest proti Janševi vladi, imenovan Črna sreda. Vlada je na srečo popustila in mladi so ubranili pravice, ki so jih imeli v svoji mladosti tudi vladni politiki.

Še en podobno ponesrečen primer vtikanja v šolstvo so bili obiski ministra Zupana po slovenskih srednjih šolah, predvsem gimnazijah. Tam je dijake prepričeval, naj se bolj vpisujejo na tehniške fakultete, obenem pa je vlada zmanjšala število vpisnih mest na družboslovnih programih. Projekt je imel minimalen uspeh in rezultati bi lahko bili veliko boljši, če bi se stvari lotili na drugačen način, t.j. s spodbujanjem vpisa na tehniške gimnazije, saj gre s slednje ponavadi okoli 90% dijakov naprej na tehniške fakultete.

Izkazalo pa se je tudi, da to vladno spodbujanje vpisa na tehniške smeri ni iskreno, saj so z zmanjševanjem vpisnih mest na družboslovje želeli predvsem zagotoviti študente na zasebnih družboslovnih fakultetah, ki so v lasti ljudi blizu vladajoči garnituri. Tako zlorabljanje javnega šolstva za namene zasebnih interesov se mi zdi zelo nemoralno in želim si, da bi bilo v prihodnje drugače.

Tretja stvar, ki se mi jo zdi pomembno izpostaviti, pa so težave pri uvajanju bolonjskega sistema. Zelo neprimerna se mi zdi lestvica primerjave starih univerzitetnih in novih bolonjskih stopenj. Po sedaj veljavnem zakonu študent, ki bo diplomiral na bolonjskem programu, ne bo prejel 7. stopnje (kot na starih univerzitetnih programih), ampak neko čudno 6/2 stopnjo. Za opravljeno 7. stopnjo bo moral narediti še magisterij, kjer pa je problem ta, da bo vpis nanj močno selekcioniran. Torej bo v prihodnje delež ljudi z opravljeno 7. stopnjo močno padel, kljub temu da diplomanti bolonjskega študija obdelajo enako količino snovi, kot njihovi predhodniki na starih programih.

Še en problem pa je ukinitev absolventskega staža. Nekatere fakultete sicer na svojih bolonjskih smereh prve stopnje nimajo predvidene diplomske naloge, zato ta staž ni potreben. Spet druge pa so diplomsko nalogo obdržale, vendar jo bodo morali študenti napisati v toku svojega zadnjega letnika. Če bom izvoljen si bom prizadeval za vrnitev absolventskega staža študentom bolonjcem, ki bodo delali diplomsko nalogo, ter za spremembo izenačevanja starih univerzitetnih in novih bolonjskih programov kot je to zapisano v Zakonu o visokem šolstvu.

Sebastijan Podobnik
Obiščite moj blog (KLIK)

• [+]na vrh
• Natisni članek