Blog Volitve 2008 – Sebastijan Podobnik (SD): Moj program

Za svojo predzadnjo objavo na Parku, sem se odločil objaviti svoj program (na mojem blogu je sicer viden že ves čas). Socialni demokrati imamo kot stranka seveda Alternativni vladni program, sam pa imam tudi svojega, ki ponazarja za kaj si bom še posebej prizadeval.

Infrastruktura
Ena glavnih obljub, ki se tičejo nadaljnjega razvoja Dolenjske je seveda tretja razvojna os. Prizadeval si bom za čimprejšnjo izgradnjo ceste, ki bo koroške občine povezala z dolenjskimi. Pomembno se mi zdi tudi dokončanje avtoceste, ki povezuje Ljubljano in Novo mesto, in to brez kakšnih dodatnih zapletov. Prav tako pa si bom prizadeval za izgradnjo železniške infrastrukture, ki bi bolje povezala ti dve regiji, kot sedanji železniški sistem. Želim si tudi izgradnje hitre železniške proge, ki bi povezala Novo mesto in Ljubljano, do tedaj pa tudi vključitev novih vlakov na dosedanjo dolenjsko železniško traso (Dolenjska je namreč edina slovenska regija, kamor vozijo izključno vlaki in vagoni starejše izdelave, ne pa tudi novi).

Pomembna je tudi prenovitev vodovne infrastrukture, predvsem je pomembno da se zamenjajo azbestne cevi. Prizadevam si tudi za večji dostop območja do interneta, širokopasovne povezave in kar je najpomembnejše – večjo konkurenco med različnimi ponudniki. S spodbujanjem gradnje gospodarskih con pa se bo pospeševal tudi razvoj, predvsem malega in srednjega, gospodarstva na območju.

Znanje in družina
Dolenjska nudi ogromno možnosti izobraževanja, vendar le do srednješolske stopnje. Vendar pa se stvari premikajo na bolje, saj velike korake k razvoju visokošolskega študija v Novem mestu počne URS (Univerzitetno in raziskovalno središče), katerega predsednik sveta je podpredsednik SD Igor Lukšič. Zatorej si bom tudi jaz v parlamentu prizadeval za čim hitrejši, obenem pa tudi čim kvalitetnejši razvoj visokega šolstva v Novem mestu in nastanek dolenjske univerze.

Prizadeval pa si bom tudi za ureditev problematike tiste prve stopnje na poti človekovega izobraževanja, to so vrtci. Po izobrazbi sem vzgojitelj predšolskih otrok in zato se močno zavedam pomena te prve pomembnejše stopnice socializacije v družbo. Odprt dostop do vrtcev je temeljni pogoj, ki ga mora država zagotavljati otrokom. Ob tem pa je pomembna tudi ureditev prostorov, v katerih se izvaja program vrtcev.

Prizadeval si bom za znižanje cen vrtcev, saj so sedanje cene za starše ogromno finančno breme. Kot oče štirih mladih deklet, poznam probleme, s katerimi se soočajo mlade družine, poleg cen vrtcev tudi prehrana otrok (starši velikokrat delajo pozno v popoldne), ter iskanje stanovanja in zaposlitve. Socialni demokrati želimo oblikovati takšno stanovanjsko politiko, ki bo zagotavljala raznovrstnost stanovanjske oskrbe in primerna stanovanja glede na potrebe in zmožnosti prebivalcev. Cilja sta predvsem dva, prvi je povečanje pestrosti stanovanjske oskrbe, drugi pa pritegnitev zasebnega kapitala skozi oblike javno-zasebnih partnerstev.

Enakost spolov
To je tema, ki je zelo pomembna za življenje v zdravi in uspešni družbi. Po kriteriju enakosti plač za isto delo med moškimi in ženskami je Slovenija v samem vrhu EU, saj je razlika le 6,9% v korist moških. Vendar pa je naš cilj popolna izenačitev plače med spoloma za isto delo, zato bom temu vprašanju ob morebitni izvolitvi v parlament posvetil veliko pozornost. Pomembna pa se mi zdi tudi delitev dela med moškim in žensko v družini, saj ženske ponavadi poleg plačanega dela v službi opravljajo tudi neplačano delo doma. Ta problem je praktično nemogoče reševati skozi zakonodajo, saj je precej globlji, družbeni. Zato si bom prizadeval, da se že v šolah otroke uči o enakosti spolov in pomenu delitve dela v družini.

Pomembna pa je tudi enakost spolov v politiki, zato si Socialni demokrati prizadevamo za zvišanje minimalnih zakonsko predpisanih kvot na 40%, in sicer na vseh listah za oba spola ter za volitve na vseh ravneh. Sami smo za letošnje volitve ta kriterij tudi dosegli.

Kmetijstvo
Slovenija je do leta 2013 neto prejemnica evropskih sredstev z naslova Skupne kmetijske politike. Zelo pomembno se mi zdi, da so ta sredstva porabljena transparentno in smotrno. Glavni cilji kmetijske politike morajo biti zdrava in v celoti varna hrana, cene primerne za potrošnike in kmete, da bo kmetijstvo sodelovalo pri zmanjševanju učinkov na podnebne spremembe in se na slednje tudi prilagodilo.

Potrebno je predvideti in določiti količinski obseg kmetijske proizvodnje za posamezne panoge in proizvode po regijah in za državo, glede na ekološke, naravne in tehnološke danosti ter glede na prihajajoče podnebne spremembe v smislu manjše prehranske in cenovne odvisnosti od globalnega trga, ki so podlaga za nacionalni program razvoja kmetijstva in podeželja.

Zagotoviti je treba sistem organiziranosti, ki bo omogočil polno izrabo pripadajočih sredstev za področje kmetijstva, oblikovati sistem konkurenčnih in razvojno usmerjenih kmetijskih gospodarstev ter uveljaviti programe ekološke in konkurenčno gospodarne rabe kmetijskih zemljišč. Raba njivskih površin bo usmerjena na pridelavo hrane in ne na prekomerno pridelavo rastlin za proizvodnjo bioloških goriv. Zaradi tega je potrebno dopolniti zakonska in tehnična pravila za povečanje ekološke pridelave hrane, vključno z oblikovanjem davčnih in finančnih spodbud za pridelovalce.

Zdravstvo
Prizadeval si bom za izboljšanje zdravstvene oskrbe na Dolenjskem, tako v Novem mestu z dograditvijo bolnišničnih zmogljivosti, kot tudi z izboljšanjem zdravstvenega dostopa v ostalih dolenjskih občinah.

Upokojenci
Podpiram preoblikovanje Kada in njegov prenos na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Ta prenos bo omogočil tudi dodatni vir financiranja pokojnin. Pomembno se mi zdi vzpodbujanje programa pomoči na domu in nastanek programa prostovoljnih zaposlitev vitalnih upokojencev. Starejši dostikrat čutijo osamljenost, zato bi s takšnimi programi preprečili njihovo odrinjanje na rob družbe.

Kultura
Kot član kulturnega društva Dragotin Kette se dobro zavedam pomena kulture in kulturnega dogajanja v družbi. Prizadeval si bom za izgradnjo kulturnih domov v vseh dolenjskih občinah in dostopnost kulturnega dogajanja za vse občane.

Turizem
Dolenjska se vedno bolj uveljavlja kot privlačna turistična destinacija za ljudi iz celega sveta. Prizadeval si bom za večjo finančno pomoč turističnim projektom na Dolenjskem, saj verjamem da naša pokrajina z reko Krko, gozdovi, kmetijami in vinogradi, pa tudi z urbanimi aktivnostmi, predstavlja velik turistični potencial.

http://sebastijanpodobnik.wordpress.com