Blog Volitve 2008 – Sebastijan Podobnik (SD): Ekonomska politika

V današnjem članku bi rad s kratkim pregledom Alternativnega vladnega programa orisal ekonomsko politiko Socialnih demokratov. Ključni izziv prihodnjega razvoja Slovenije bo zagotavljanje ravnovesja med konkurenčnostjo in socialno varnostjo. Reforme za povečanje konkurenčnosti gospodarstva ne smejo potekati samo na enem področju, ampak morajo biti dobro premišljene in naravnane na ponovno vzpostavitev razvojnega ravnovesja na višji ravni.

Socialni demokrati smo prepričani, da potrebnih družbenih reform ni mogoče izvesti, če je ljudi strah za svojo prihodnost, saj v takih razmerah reforme povzročijo družbeni odpor namesto potrebnega sodelovanja. Zato bomo še naprej razvijali socialni dialog in utrjevali položaj ter tudi v prihodnje iskali nove oblike in vsebine delovanja ekonomsko-socialnega sveta z njegovo občasno širitvijo s predstavniki civilne družbe (mladi, upokojenci, druge nevladne organizacije).

KONKURENČNO GOSPODARSTVO
Gospodarska rast sama po sebi ni izključni cilj naše gospodarske politike. Za nas je pomemben takšen gospodarski in družbeni razvoj, ki omogoča boljše življenje za vse. Rast mora zato izvirati iz višje produktivnosti in večje učinkovitosti, kar po eni strani edino omogoča, da bo slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno v okviru svetovnega, po drugi strani pa vodi do nastanka bolj bogate in solidarne družbe nasploh. Kljub temu da smo majhno gospodarstvo, moramo vsaj na nekaterih področjih postati globalni igralec in prepoznavni v svetovni konkurenci. Slovenija potrebuje visoko konkurenčno gospodarstvo, ki ustvarja visoko dodano vrednost na zaposlenega in povečuje bogastvo družbe in vsakega posameznika. Slovenija zato mora napredovati na lestvici konkurenčnosti.

UMIK POLITIKE IZ GOSPODARSTVA
Za realizacijo takšnih ciljev je nujen postopen in transparenten umik države iz vseh podjetij, ki so v procesu preoblikovanja družbene lastnine ostala v državni lasti, vendar predvsem tam, kjer je to z vidika njihovega dolgoročnega razvoja smotrno. Izjema so primeri, ko so podjetja monopolna in monopola ni mogoče v kratkem odpraviti. Podobne usmeritve bomo zavzeli tudi v okviru javnih podjetij, ki v obstoječem sistemu skrbijo za dobavo javnih dobrin in storitev, še posebej, če slednje dobavljajo pod ekonomsko nesprejemljivimi, stroškovno neučinkovitimi ter nekonkurenčnimi pogoji.

Definirali bomo, kje je privatizacija smiselna, kje je pomembno, da država ohrani kontrolo v primeru strateških povezav z mednarodnimi podjetji in kje je narava infrastrukture ali dobave javne dobrine takšna, da bi njena privatizacija ne bila smiselna, saj bi v sistem vnesla preveliko mero tveganja in negativnih posledic za socialno in družbeno kohezivnost ter okolje. V tem okviru bomo smiselno uporabljali tudi koncept javno-zasebnega partnerstva, ki pa bo, za razliko od preteklosti, moralo temeljiti na pošteni in ustrezni porazdelitvi tveganj med subjekti ter bo moralo prispevati h kakovosti celovite dobrine ali storitve.

Preoblikovali bomo KAD. Dejavnost upravljanja s pokojninskimi skladi znotraj njega bomo osamosvojili in privatizirali oziroma prenesli na zasebne izvajalce s pomočjo konkurenčnih razpisov. Upravljanje s premoženjem z namenom zagotavljanja sredstev za pokojninsko blagajno pa bomo organizirali posebej. Lastnino te nove organizacije bomo prenesli z države na ZPIZ kot poseben kapitalski sklad, ki bo ločen od tekoče bilance ZPIZ-a. Ob plačah kot viru za financiranje pokojnin naj bi tako preoblikovan kapitalski sklad ZPIZ-a ustvarjal dodatne prihodke.

PRAVIČNEJŠA PORAZDELITEV DAVČNEGA BREMENA
Pozornost in ukrepanje bosta namenjena potrebnim popravkom dohodninske zakonodaje za izboljšanje položaja najnižjih dohodkovnih skupin zavezancev in za bolj optimalno razvrščanje dohodninskih zavezancev po davčnih razredih – vse z namenom pravičnejše in solidarnejše porazdelitve davčnega bremena. Če je dosedanja vladna koalicija sicer uspela delno razbremeniti večje število dohodninskih zavezancev, pa so bile njenega največjega učinka deležne prav tiste premožnejše skupine, ki jim je koalicija kar dvakrat namenila bistvene olajšave davčnega bremena. Vlada je s cedularno obdavčitvijo kapitalskih dobičkov pri prodaji nepremičnin, deležev v kapitalu in vrednostnih papirjev poizkušala pritegnili nazaj ne samo »pobegli« domači kapital iz davčnih oaz, ampak tudi spodbuditi tovrstne zavezance in njihove nove kapitalske in finančne naložbe v RS. Hkrati pa je njena dohodninska davčna reforma najnižjim dohodkovnim skupinam prinesla le nekaj evrov letnega prihranka. Predvsem srednjemu dohodkovnemu sloju zavezancev pa je v mnogih primerih poslabšala davčni in dohodkovni položaj, ker ga je nekaterim s prehajanjem med razredi in davčnimi stopnjami premalo kontrolirano in nekritično zaostrila.

Za izboljšanje dohodkovnega položaja najbolj ogroženih skupin bomo zato dodatno skrbno proučili možnosti popravka splošne davčne olajšave. To bomo storili tako, da jo bomo približali letnemu znesku minimalne neto plače in proučili možnost hitrejše in ugodnejše ureditve stanovanjskega problema s ponovno uveljavitvijo posebne stanovanjske olajšave. Izkušnje drugih kažejo, da je v primeru poenostavljenega sistema dohodnine brez veliko izjem in olajšav zelo učinkovito sredstvo za razbremenitev nižjih dohodkovnih razredov prav relativno visoka splošna olajšava, ki je seveda toliko pomembnejša, kolikor nižje dohodke ima zavezanec.

NOVE ZAPOSLITVE S SPODBUJANJEM PODJETNIŠTVA
Zaposlenost je osnova za gospodarsko rast in bistveno vpliva na življenjski standard ljudi, zato je za naš osnovni cilj polna zaposlenost. Rast zaposlenosti bomo dosegli s spodbujanjem podjetništva in s pospeševanjem hitre rasti predvsem mikro in malih podjetij, z novimi delovnimi mesti, vključevanjem mladih na trg dela, aktivnim staranjem ter z vključevanjem brezposelnih, težje zaposljivih oseb na trg dela in z zmanjševanjem strukturne brezposelnosti.

Za tekoče vključevanje mladih na trg dela bo treba bolje povezati ponudbo in povpraševanje po poklicih oziroma trg dela z izobraževalnim sistemom. Med drugim je treba zagotoviti večji nadzor nad podjetji, ki izvajajo obvezno prakso, in sicer tako, da bodo dijaki in študentje opravljali le tista dela, ki sodijo na področja, za katera se izobražujejo, in da bo taka praksa hkrati ustrezno plačana. Če mlada oseba eno leto po zaključku srednješolskega oziroma visokošolskega izobraževanja ne dobi prve zaposlitve, država nase prevzame obveznost plačevanja socialnih prispevkov za prvo leto zaposlitve te osebe ob pogoju, da se delodajalec zaveže, da jo bo zaposlil najmanj za dobo treh let.

Celoten Alternativni vladni program Socialnih demokratov si lahko naložite TUKAJ.

Lep pozdrav,
Sebastijan Podobnik

• [+]na vrh
• Natisni članek