Odgovor na komentarje glede romske problematike iz mojega volilnega programa:
Med svojim 6-letnim županovanjem sem spoznal, da so Romi glede na svojo (ne)izobraženost hvaležna populacija za različne manipulacije. Preko njih oz. z dopuščanjem, da poselijo določena gospodarsko atraktivna območja, razni politično ekonomski lobiji spreminjajo (nižajo) cene zemljiščem, do katerih se nameravajo poceni dokopati. Očiten primer takih namer imamo v Dobruški vasi.
Glede na moje delovanje v različnih strokovnih skupinah in komisijah (glej mojo predstavitev) »si upam« reči, da je bila afera STROJAN primerljive razsežnosti kot DEPALA VAS, vsaj za aktualno vlado in predsednika vlade. Po aferi STROJAN je bila ustavljena ustanovitev Romskega zaposlitvenega centra (RZC) in sicer s strani MDDSZ (Marko Štrovs je ob otvoritvi obljubil ustanovitev, kasneje pa ni držal obljube), ker se je bližalo predsedovanje EU in je morala romska tema potihniti. Malo pred tem so zamenjali ministra Janeza Drobniča z go. Marjetko Cotman, ministrstvo pa je praktično vodil Štrovs, ki je trdno peljal SDS pro-vladno politiko.
Katera koli vlada lahko romsko vprašanje uredi »takoj«, če seveda to želi. Vse vlade doslej – nekatere načrtno – nekatere pa po sili razmer, niso urejale te »tematike«. Kako sicer pojasniti, da je možno na eno samo hišno številko na enodružinskem objektu prijaviti 100 oseb brez vedenja občine? V Sloveniji je približno 10 000 Romov oz. 0,5% prebivalstva. Največ jih je, kot je znano, v Prekmurju in seveda v JV Sloveniji – na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju. V Prekmurju oz. v SV Sloveniji so bistveno bolj organizirani in skupaj s »civilnimi« inštitucijami pridno črpajo sredstva za razne projekte, ki seveda nimajo »pretiranega« učinka. Pri nas v JV Sloveniji je situacija popolnoma drugačna. Romi imajo bistveno slabšo izobrazbeno strukturo in seveda tudi socialno vključenost. Glede na to so pri nas izredno »uporabni« za različne manipulacije. Ker sem se zadev v preteklih 13 letih, odkar se preko svojega dela prej na šoli in zdaj na občini srečujem in ukvarjam s to tematiko, lotil predvsem strokovno in analitično, si upam trditi, da če bi hoteli strožje kontrolirati namenskost socialnih transferov, bi jih lahko, a jih niso hoteli (ali zmogli), če bi hoteli zaustaviti črne gradnje na tujih zemljiščih, bi jih lahko, a jih niso hoteli (ali zmogli), če bi hoteli uvesti ustrezen sistem zaposlovanja, ki bi posledično zagotavljal urejanje vsega ostalega, bi ga lahko, a ga niso hoteli (ali zmogli).
Vse vzvode ima v rokah država, rekel bi zmagovalna ekipa, ki pa seveda NOČE – ALI NE SME urejati »problemov«, ampak raje prenaša odgovornost na občine. Člani SDS-a in SNS-a, ki se zdaj že kažejo kot zavezniki, so pridno ustanavljali civilne iniciative, ki so ponovno le manipulirale s »šokiranimi« ljudmi, vse z namenom, da se ne odkrije pravega krivca in pravega namena »problemov«. Volivec pa seveda verjame »plemenitemu« Jelinčiču, Mesojedcu in vsem režiserjem, ki blazno napihujejo »tematiko« z enim samim namenom; dosegati zemljiške rezultate na mikro lokacijah. Saj poznate šalo o sosedih »Ciganu in dohtarju« in njunih hišah. »Ciganska« je seveda vredna več – ampak ta sploh ni pomembna, ker je na tuji zemlji, pomembno je, da je »dohtarjeva« vredna veliko manj, ker ima za soseda »Cigana«, pa čeprav na črno. Zanimivo pa je najbolj to, da plemeniti Jelinčič obožuje veselice v Guči, ki pa jih, berem, tudi tukaj prirejajo. No, saj kulturna izmenjava mora biti, da bi le bila kulturna! Romski vodje vedo, da so potrebni in kaj je njihova naloga. Ko je čas, pošljejo svoje ljudi kamor je treba.
Tudi z njihovim delom na črno je tako: Poceni opravijo težko, umazano in protizakonito delo (včasih so žrtve tudi spomeniki), prekupčevalci pa bogatijo, seveda mimo države, neobdavčeno. In to se je hotelo urediti preko Romskega zaposlitvenega centra (RZC-ja), katerega smo ustanovile občine, ki se srečujemo s to problematiko. Hoteli smo urediti statuse, poskrbeti, da bo njihovo delo zbiralcev nadzorovano (saj veste, kaj vse zgori in gre v naše ozračje, koliko odpadnega olja se izcedi iz avtomobilskih razbitin, da o estetskih vidikih oz. stotinah stihijskih deponij ne govorimo…) Kot že rečeno, nekdo, vemo kdo, ni tega hotel izpeljati, ker tistim, ki bi radi poceni do zemljišč in do provizij pri prekupčevanju z odpadnimi surovinami, vse skupaj odgovarja, “oblastniki” pa tudi nočejo priti v spor z njimi.
Oči so se mi najbolj “odprle”, ko sem leta 2002 videl stanje na Slovaškem. V okolici Košic, natančneje v Jarovnicah, se je zaradi podobnih “zaslužkarskih pristopov” stanje tako zaostrilo, da sem videl šole, kjer je bilo nenadoma 80 % šolske populacije romske. Ostalo prebivalstvo, Slovaki, ki se še niso izselili iz tega območja, pa popolnoma razočarani nad državnimi institucijami, nemočni, prepozno zavedajoč se, do česa je prišlo. Istočasno pa tragične, kaotične in nevzdržne razmere v ogromnih romskih naselbinah, saj jih ne more rešiti niti Svet Evrope, ki nas je takrat tja poslal iz vse Evrope – kot eksperte za to področje, da bi pomagali. Žal, mnogo prepozno.
