Štiri leta od Parkove pobude za ureditev Poti od mlina do mlina: Po vodi ali po zraku?

Letošnjo pomlad med drugim obhajamo neki prav klavrn jubilej. Že petič zapored bomo pisali o pobudi za Pot od mlina do mlina, ki smo je pri Parku sprožili davnega maja 2004 – v upanju, da enostaven in poceni projekt, ki bo obenem razrešil nezakonito zasebniško prisvajanje javnih brežin, za takratno občinsko garnituro ne bo predstavljal problema. Izkazalo se je drugače; nova garnitura pa ne obeta niti toliko, kot je prejšnja. Pa vendar pobudo vsako leto obujamo – trkajte in se vam bo odprlo …

Škoda, ki nastaja z neukrepanjem, je že zdaj velika in narašča z vsakim spomladanskim dnem, ko predlagana pot ni na voljo. Ni dvoma, da se nove prostorske pridobitve mesta hitro prijemljejo, dobivajo obiskovalce, vse več meščanov na ta način izpolnjuje prosti čas v lepih dneh. Vsi izgovori so tu odveč. Nekoč mi je nekdo dopovedoval, da je tak pristop, kot je bil tedaj – in to je bilo ravno, ko smo dobili največ novih javnih poti -, »kavbojski«, da potke in klopice, ki se pojavljajo, niso dovolj kakovostne, da niso dovolj »celovito« urejene, premišljene in kaj vem kaj. Odgovoril sem mu: v tem primeru se motiš, kajti vsak kos poti, vsak nov pogled, vsak lep trenutek se obilno vrača uporabnikom; edino čas se nikoli ne vrača. V čakanju na »celovit pristop« lahko minejo leta, medtem ko vsaka nova pridobitev javne dobrine v mestu takoj dvigne kakovost bivanja – tudi če pot še ni čisto utrjena in brežina še ne povsem urejena.

Stanje na »severnem bregu« starega mesta je danes porazno, še slabše kot pred štirimi leti, Pot od mlina do mlina pa se ne premika nikamor. Oziroma če želite dejansko priti od mlina do mlina, boste morali plavati ali veslati; še bolje pa bi bilo, če bi znali leteti. Peš vsekakor ne gre. Dovolj žalostno, a lahko le citiramo predlansko ugotovitev, in sicer brez dodatkov: Kdor si namreč želi ogledati stanje, v katerem se je na severnem bregu mesta znašla načrtovana pot, tega sploh ne more storiti, saj se iz »evroparka« grede kmalu zaleti v Suhyjevo ogrado, izza katere lahko le bulji v gradbišče razraščajočega se objekta. Z nasprotne strani pa »ogleduh«, spuščajoč se od »Kugla« po Strojarski ulici, zopet naleti na oviro, izza katere komaj utegne uzreti žalostno podobo: okrog neometanega Wachterjevega »mlina« razprostirajoče se delovišče, obdano z neuglednimi ograjami in odpadnimi gradbenimi materiali …. (Park, april 2006)

Na sliki: S polno črto je vrisana Parkova pot Od mlina do mlina. S črtkano črto je označen celoten potek načrtovane poti ob reki Krki. Načrt, ki leži v nekem občinskem predalu. Kdo bo junak, ki ga bo uresničil? (Fotografija: Geodetska uprava RS.)

Tedaj smo napisali, da se slika ne spreminja že mesece. Zdaj mesece lahko spremenimo v leta, med katerimi smo izvedeli še to, da Wachter z neuglednimi ogradami ne le protizakonito omejuje dostop do javnih dobrin (brežine), temveč po preverjeni metodi izvršenih dejstev z ograjami »varuje pod ključem« tudi kos občinskega brega Krke (!). Ali drugače, če se hočete s kajakom zapoditi v Krko na občinskem terenu, vam to uspešno preprečijo Wachterjeve ograje. Imamo torej dva »investitorja«, ki v nasprotju s predpisi omejujeta dostop do vode, in občinsko garnituro, ki ji za poti (vsaj v mestu) očitno še bolj izrazito dol visi kot prejšnji.

Kaj ima k temu dodati občina? Če odmislimo nedavne namige o ureditvi pešpoti po celotnem nabrežju pod starim mestom (od Evroparka do Loke), ki zvenijo kvečjemu kot slaba šala glede na to, da doslej niso bili sposobni realizirati niti tako enostavnega in poceni segmenta, ki smo ga ravno zato tudi predlagali, in ne more po vseh teh letih ne povedati ne pokazati ničesar. Pač pa se za konec letošnjega spisa lahko dobro pozabavamo s kratko analizo odgovorov na nekaj preprostih novinarskih vprašanj, ki so jih na občini proizvedli v zadnjih tednih. Pod odgovore je podpisana višja svetovalka za gospodarske javne službe z oddelka za krajevne skupnosti in komunalne zadeve Simona Pavlič:

Ali so v trajanju tega mandata potekale kakšne aktivnosti v zvezi z ureditvijo pešpoti na severni strani mestnega jedra (predvsem na relaciji med obema mlinoma)?

… (Komentar: Kot vidite, občinska uprava na vprašanje ni odgovorila. Skušali smo priskočiti na pomoč in odgovor razbrali iz nadaljevanja. Glasi se: »Ne.«)

Kakšen je njihov uspeh?

Med letoma 2004 do 2006 je bilo na območju Mestne občine Novo mesto zgrajenih več kilometrov sprehajalnih poti, in sicer: podaljšek Župančičevega sprehajališča – pot pod Novoteksom do Cegelnice, sprehajališče Primičeve Julije, pešpot Šance Loka ter tudi park EU. V letih 2006 in 2007 smo sprehajalne poti vključevali v program vzdrževanja in ga tudi glede na potrebe prilagajali …
(Komentar: Besedilo ne odgovarja na zastavljeno vprašanje, temveč omenja izgradnjo različnih odsekov sprehajalnih poti med letoma 2004 in 2006 ter povečane stroške njihovega vzdrževanja v letu 2006 in pozneje. Vendar frekvenca košnje in pobiranja smeti ni bila predmet našega vprašanja, zato »odgovora« ne navajamo v celoti. Pač pa se pozneje pojavi podatek, da so »opravili prve oglede tras na terenu« tudi za »pot od mlina do mlina, ki bi povezovala park EU s starim mestnim jedrom«. Če bi bili nekoliko cinični, bi lahko predlagali, naj ta ogled nekaj sto metrov dolge trase navedejo kot najvidnejši uspeh. To bi že bil nekakšen odgovor, četudi morda ne povsem zadovoljiv. V nadaljevanju sledi nekaj stavkov o tem, kaj »bi bilo treba urediti«. Vendar tega ni nihče niti vprašal.)

Kdo na občini je zadolžen za to?

Mestna občina ima na podlagi odloka o urejanju zelenih površin koncesionarja, ki v okviru svoje dejavnosti vzdržuje tudi pešpoti.
(Komentar: Opozarjamo, da je v tem odgovoru prisotna neka demagoška »premestitev«, kajti nihče ni vprašal, kdo je zadolžen za vzdrževanje, temveč kdo skrbi za realizacijo sprehajalnih poti; kot vemo, je omenjena pot že dolgo del različnih načrtov in strategij.)

Kakšni so načrti za letos in prihodnje leto?

V letošnjem letu bomo poskrbeli za obnovo dela pešpoti ob Ragovem – ob čolnarni.
(Komentar: To je sicer lepo in hvalevredno, vendar je predmet naših vprašanj »severna stran mestnega jedra«. Če torej prevedemo: tudi v letu 2008 bomo na trasi od mlina do mlina gledali ograje in gradbišča finančno ali kako drugače izčrpanih investitorjev.)

Ali ocenjujete, da bo do konca mandata ta segment rečnega brega javno dostopen in prehoden?

Vse prihodnje aktivnosti potekajo v odvisnosti od finančnih virov. Pred ureditvijo pešpoti je treba izdelati grobo oceno stroškov posameznih segmentov poti, program ureditve (določiti prioritete), zagotoviti finančna sredstva za samo ureditev kot tudi za vzdrževanje ter rešiti težave z lastništvom. Tehnično izgradnja ni posebej zahtevna in je na vseh omenjenih lokacijah mogoča.
(Komentar: To se bere kot odločen »Ne«. Celo v političnih logih so redke tako nezavezujoče in prazne formulacije; vse kaže, da se verjetnost za premike bliža ničli. Se pa zahvaljujemo za namig, da na omenjeni lokaciji ni velikih stroškov za izgradnjo poti. Spomnimo le, da smo to napisali tudi v Parku, vsako leto, začenši davnega 2004.)

Na svidenje torej ob letu osorej, ko se oglasimo z novimi podatki, upajmo, da bolj razveseljivimi.

Dodatek:

Eden od lastnikov zemljišč ob reki Krki, po kateri bi potekala pešpot Od mlina do mlina, je tudi Aleš Wachter. Wachter se je pred nekaj leti lotil prenove mlina. Postavili smo mu par vprašanj:

 foto Boštjan Pucelj

V javnosti se je oblikoval predlog, da bi območja ob reki Krki v mestnem jedru povezali v pešpot. Ta pešpot bi potekala tudi po oziroma ob vaši parceli ob starem mlinu. Zanima nas, kako gledate na to pobudo Pod kakšnimi pogoji ste pripravljeni dovoliti, da bi ta pešpot potekala tudi po vaši parceli?

»Za pobudo pešpoti sem seznanjen že nekaj let in smo že izoblikovali rešitev, kako bi peš pot lahko potekala na območju parcele št. 1571. Vedno smo bili pripravljeni razumno sodelovati za vzpostavitev ideje o pešpoti. Ne moremo pa dovoliti nelogičen in neutemeljen poseg v našo parcelo, samo zato, ker je to najcenejša rešitev.«

Zakonodaja nalaga vsem lastnikom nepremičnin ob rekah, da omogočijo dostop do reke. Z ograjo ob vaši parceli že nekaj let preprečujete dostop do brežin reke Krke. Zakaj je temu tako? Ali nameravate ograjo v kratkem podreti?

»Dostop do reke Krke na parceli št. 1576 – javna pot je trenutno onemogočen zaradi gradbišča (obnova mlina) in bo omogočen takoj, ko bo gradnja končana in se bo vzpostavila meja (škarpa). Z obnovo mlina bomo nadaljevali v letošnjem letu in tako bo dostop do reke Krke omogočen že leta 2009.«