Tajkuni v novomeškem visokem šolstvu?

macedoni.jpgV zadnjih tednih smo poleg gospodarskih tajkunov dobili tudi tajkune v visokem šolstvu. Tako so bile zastavljene nekatere izjave v odzivih na medijsko zelo izpostavljeni izjavi Janka Prunka in poslanca Rudolfa Mogeta. Izraz tajkun se v zadnjem času etimološko zelo intenzivno razvija, zato je zelo težko poenotiti razumevanje, kaj naj bi pomenilo tajkunstvo v visokem šolstvu. Predpostavimo, da gre za osebo (tajkun) ali dejavnost (tajkunstvo), ki bi z dejanji, ki so še legalna (ampak jim sprememba zakonodaje že diha za vrat), vendar nikakor ne legitimna, pridobila ogromno bogastvo, o obsegu katerega si navadni smrtniki niti ne morejo ustvariti predstave.

Kdor vsaj nekoliko pozna realnost novomeškega ali v drugo okolje vpetega visokega šolstva, ve, da je izobraževanje vse bolj zanimiva tržna dejavnost, da pa ne ustvarja bajnega bogastva. Ima pa danes izobraževanje neko drugo družbeno zanimivo »tržno« vrednost, to je vpliv in s tem povezano moč. Ob zadnjih razpravah o razvoju visokega šolstva v Novem mestu se je pojavilo oz. vnovič priplavalo na dan kar nekaj zanimivih stališč, ki so vredne komentarja.

1. Na prvem mestu lahko ugotovim, da se nam lahko zunanji opazovalci prav privoščljivo smehljajo, saj nikomur v širšem slovenskem prostoru ne predstavljamo konkurence z enotnim nastopom in jasnimi zahtevami, kar je posledica dejstva, da se večina resursov in energije porabi v domačih, lokalnih prepirih. Tudi tisti, ki niso neposredno vpleteni v te spore, se opredelijo na eno izmed obeh strani ali pa zavzamejo neko nevtralno držo, da je tako ali tako vse slabo in bi moralo biti popolnoma drugače (seveda tega drugače ne znajo opredeliti niti teoretično, kaj šele prispevati košček praktične izvedbe v taki smeri). Novo mesto ima trenutno dve glavni vzporedni veji razvoja visokega šolstva in pojav druge (URS) je vsaj na videz spodbudil aktivnejšo delovanje prve (Visokošolsko središče). Kar niti ni slabo. Težava je predvsem na osebni ravni vpletenih, vendar je prav gotovo dejstvo, da se bosta obe veji primorani združiti (pa čeprav zgolj pragmatično), če bodo tako zahtevale zunanje okoliščine ob ustanavljanju univerze (dveh univerz v Novem mestu skoraj zagotovo še nekaj časa ne bo).

2. Večina novomeške javnosti še vedno ne loči med uporabljenimi izrazi v razpravi, kot so univerza, zasebno in javno visoko šolstvo, fakulteta, visoka šola itd. Tako se je že ob ustanovitvi prvega samostojnega visokošolskega zavoda v Novem mestu na veliko uporabljalo izraza fakulteta in univerza, čeprav smo bili po tedanjih (in še vedno veljavnih) kriterijih sorazmerno daleč od obojega. Tako tudi danes mnogi ne vedo, da je lahko ustanovitelj posamezne fakultete ali univerze tudi mestna občina, pa bo to v obstoječem sistemu zasebna fakulteta oz. univerza. V takem okolju oz. okoliščinah je seveda zelo lahko podajati populistične izjave povezane s tajkuni, privatizacijo itd.

macedoni.jpg

Z izločitvijo podjetniškega inkubatorja iz načrtov v Drgančevju že načenja celovitost, ki bi bila tako enkratna in dolgoročno najučinkovitejša forma. (foto Boštjan Pucelj)

3. Ustanovitev Univerzitetnega in raziskovalnega središča (URS) je bila prava poteza. S tem je Mestna občina Novo mesto izkazala pripravljenost, da je nosilka določenih spodbujevalnih in koordinativnih procesov, v katerih vloge zagotavljanja javnega interesa ne more nadomestiti nobena druga ustanova. Za razliko od svoje potisnjenosti v obrobno in neodločujočo vlogo v Visokošolskem središču je URS javni zavod z mestno občino kot edinim ustanoviteljem. Tako lahko URS v različnih fazah razvoja visokega šolstva odigra različne vloge kot podaljšana roka mestne občine. Do sedaj je URS v slabem letu in pol aktivnega delovanja opravil zavidljiv niz aktivnosti in dosegel nekaj pomembnih dosežkov na poti h končnemu cilju, ki ga predstavlja novomeška univerza.

4. Pomemben element razvoja novomeškega visokega šolstva je infrastruktura. Verjetno smo pred edinstveno priložnostjo ureditve enega najlepših študentskih središč v slovenskem merilu in verjetno tudi širše. Slovenija se nikakor ne more pohvaliti s presežki pri umeščanju visokošolske infrastrukture v urbana središča. Prav na področju infrastrukture bi morala vodilno vlogo voditi mestna občina (prek URS in ostalih razvojnih ustanov), vendar je v zadnjem času prisoten občutek, da se odgovorni na občinski ravni bojijo začeti graditi kampus, saj bi to zahtevalo nemajhen vložek (ob možnosti pridobitve kar nekajkrat višjih strukturnih evropskih sredstev). Tudi tu velja pravilo, da se zgolj s pogledom od danes na jutri ne vidi številnih multiplikativnih učinkov na številnih področjih. Prepričan sem, da bi izgradnja vsaj minimalnega zaključenega dela kampusa pripeljala tako posameznike kot ustanove z odličnimi programi. Trenutno pa se z izločitvijo podjetniškega inkubatorja iz načrtov v Drgančevju že načenja celovitost, ki bi bila tako enkratna in dolgoročno najučinkovitejša forma.

5. Če je naloga mestne občine dolgoročna vpletenost pri zagotavljanju infrastrukturnih pogojev, pa je njena vloga pri zagotavljanju kvalitetnih, konkurenčnih programov omejena. V današnjih razmerah se bodo alternative togima univerzama v Ljubljani in Mariboru oblikovale kot zasebni projekti (seveda tudi v sodelovanju lokalih skupnosti in drugih javnih ustanov) glede na konkretne potrebe oz. sposobnosti združevanja kritične mase znanja in resursov. Ne predstavljam pa si priprave študijskih programov mestne občine ali občinskega javnega zavoda. Vsi tisti, ki torej zagovarjajo široke javne razprave o potrebah in občinskem usmerjanju, katere programe bomo imeli in katerih ne, se slepijo in sanjajo o nekih drugih časih (ki niso bili nujno na vseh področjih slabi). Delno lahko govorimo o prioritetah na državni ravni (kot npr. aktualni poseg visokošolske politike s pospeševanjem vpisa na tehnične smeri), občinske prioritete pa se lahko izrazijo zgolj skozi sofinanciranje na podlagi sprejetih kriterijev (česar nimamo). Visoko šolstvo je namreč zelo zahtevno področje v poslovnem smislu, sploh če je visokošolski prostor izpostavljen konkurenci. Tukaj so uporabniki oz. kupci storitev ljudje in težko je nekoga prepričati, da obiskuje dobro fakulteto, če mu vsakodnevna izkušnja govori drugače. Zato bi bil jaz za razliko od številnih Novomeščanov bolj previden pri podajanju sodb o kakovosti sedanjih in nastajajočih visokošolskih programov. Čas bo neizprosen sodnik.

Zanimivo je, da se vsi, ki podajajo mnenja o novomeškem visokem šolstvu, strinjajo o enem: da je končni cilj ustanovitev novomeške univerze. Kot se kaže, pa je poti do nje skoraj toliko, kot je vpletenih v ta proces. Jaz bi vendarle tvegal mnenje, da je ustanovitev univerze velik in pomemben korak, vendar šele začetek na poti do kakovostne in dinamične ustanove, ki bo v Novo mesto pritegnila študente, raziskovalce in profesorje od blizu in daleč in bo tako pomenila valilnico znanj in kadrov za uspešno regijsko gospodarstvo. Tisti, ki malo bolje poznajo razmere v gospodarstvu, vedo, da se prava bitka za dobre kadre šele začenja. In v tem kontekstu je nekaj milijonov evrov javnega občinskega denarja prava malenkost, če je alternativa temu pešajoče gospodarstvo.

  • Komentar

    Ne vem zakaj bi bila “ustanovitev URS-a prava proteza”. Ustanovo financiramo v celoti mi, davkoplačevalci, njihovo samoopevano kvaliteto dela pa je zelo konstruktivno ocenil dr. Prunk, žal v negativnem smislu. Njegova ocena je bila: popolnoma nekvaliteni programi podprti z vladajočo politično sfero… Če je pisec tole mislil kot “zavidljiv niz aktivnosti in dosegel nekaj pomembnih dosežkov na poti h končnemu cilju, ki ga predstavlja novomeška univerza” potem se enostavno norčuje z vseh, ki aktivno spremljamo omenjeno tematiko in ki nam ni vseeno kaj se dogaja z Novim mestom!

    Vsekakor se stinjam, da se vse preveč ljudi, ki tematike in problematike ne pozna, vmešava v delo obeh zavodov na tak ali drugačen način. Pustimo jih delati, čas pa bo prinesel tudi rezultate, ki so po mojem mnenju deloma že vidni, jih pa umetno ustvarjena megla določenih ljudi zelo zamegljuje. Šole vseh vrst in profilov vsekakor potrebujemo tu na dolenjskem in ne vem zakaj se enim in drugim meče toliko polen pod noge! Veliko bolj pametno bi bilo pomagati vsem, ki delajo na torstnih projektih ker se moramo tudi zavedati, da bodo, tako kot v vsakem resnem poslu, nekateri projekti pač propadli, drugi pa zablesteli. Tudi neuspehi bodo tlakovali cesto do dolenjske univerze in če so prve ustanove po kolovozih nasule pesek, ne pričakujmo takoj tudi asfalta!

    V skladu s problematiko zgodovine razvoja in podpore visokega šolstva in univerze je vprašanje, ki je po mojem mnenju pomembno, in sicer ali se je MO NM res umaknila iz Visokošolskega središča? Kolikor jaz vem ne. Še vedno je soustanovitelj zavoda VŠUP. Torej je ostala povezana z prvoustanovljeno inštitucijo, zakaj pa v njej ne igra aktivnejše vloge pa bi morala občina odgovoriti sama. Glede na napisano nisem dobil nobenega občutka, da je MO NM odrinjena v omenjeni inštituciji, vendar pa bi se drznil trditi, da prihaja do bistvenega razkola pri interpretaciji aktivne vloge pri obeh vpletenih straneh. Se pa zelo bojim, da se zgodba z zavodom URS ponavlja kot z prvo ustanovljenim zavodom. Velik pomp pri ustanovitvi, potem pa neka zadržanost. Če so v omenjeni projekt posredno ter neposredno prelili skoraj miljon evrov potem naj projekt podpirajo še naprej ali pa naj zavod čim prej ugasnejo. Druge variante ni.

    Prav tako se je zanimivo vprašati, v smislu paralel občinskega dogajanja, zakaj je občina prenesla del svojih ustanoviteljskih pravic na drugi zavod že kmalu po zagonu prvega zavoda (podobno kot sedaj pametujejo o združevanju obeh zavodov)? Po mojem se je MO NM ustrašila morebitnih finančnih obveznosti, kot to sedaj počne s svojimi zadržki do megalomanskega projekta graditve kampusa v Dergančevju. Projekt je res da velik, zahteven ter drag, vendar če se ga ne bomo lotili zdaj, bo čez leta zadeva kvečjemu še dražja in predvsem težja. Če se zadeve resno ne lotimo čim prej, bomo izgubili pomemben moment gibala razvoja naše regije. Mislim, da je bilo dovolj, da so nas iz Ljubljane javno okrcali, da so URS-ovi programi nekvalitetni in da z njimi univerze ne bo, ampak ko enkrat čez čas vsekakor Univerza na dolenjskem bo, bo kje?

    In še deduktivna posledica, zakaj je Viskošolsko središče zadnje čase postalo kar naenkrat tako zelo zanimivo? Kolikor vem se za zavod ni nihče zanimal, ko so se razvijali in širili, ko so potrebovali denar in lobiste. Prav tako nisem nikjer zasledil, da jemljejo neke hude kredite (kot to recimo počne Univerza na primorskem), ali da so v “rdečih” številkah. Iz tega lahko kvečjemi sklepam, da se je zavod na visokošolskem trgu prijel in funcionira samostojno in neodvisno. Tu pa vidite lahko iščemo razloge zakaj se dviguje prah.

    Glede na to, da se Viskokšolsko središče ukvarja z visokošolskimi programi, URS pa z univerzitetnimi, tu ravno ne vidim, da bi si ustanovi negativno konkurirali. Bolj pametno bi bilo oboje podpirati, dokler imajo še kaj vetra v svojih jadrih. Namreč, ko se bodo entuziasti naveličali nepotrebnega prepiha in stalnih prehladov, bodo zaprli vrata. In to dobesedno!

  • Komentar

    Ne vem zakaj bi bila “ustanovitev URS-a prava proteza”. Ustanovo financiramo v celoti mi, davkoplačevalci, njihovo samoopevano kvaliteto dela pa je zelo konstruktivno ocenil dr. Prunk, žal v negativnem smislu. Njegova ocena je bila: popolnoma nekvaliteni programi podprti z vladajočo politično sfero… Če je pisec tole mislil kot “zavidljiv niz aktivnosti in dosegel nekaj pomembnih dosežkov na poti h končnemu cilju, ki ga predstavlja novomeška univerza” potem se enostavno norčuje z vseh, ki aktivno spremljamo omenjeno tematiko in ki nam ni vseeno kaj se dogaja z Novim mestom!

    Vsekakor se stinjam, da se vse preveč ljudi, ki tematike in problematike ne pozna, vmešava v delo obeh zavodov na tak ali drugačen način. Pustimo jih delati, čas pa bo prinesel tudi rezultate, ki so po mojem mnenju deloma že vidni, jih pa umetno ustvarjena megla določenih ljudi zelo zamegljuje. Šole vseh vrst in profilov vsekakor potrebujemo tu na dolenjskem in ne vem zakaj se enim in drugim meče toliko polen pod noge! Veliko bolj pametno bi bilo pomagati vsem, ki delajo na torstnih projektih ker se moramo tudi zavedati, da bodo, tako kot v vsakem resnem poslu, nekateri projekti pač propadli, drugi pa zablesteli. Tudi neuspehi bodo tlakovali cesto do dolenjske univerze in če so prve ustanove po kolovozih nasule pesek, ne pričakujmo takoj tudi asfalta!

    V skladu s problematiko zgodovine razvoja in podpore visokega šolstva in univerze je vprašanje, ki je po mojem mnenju pomembno, in sicer ali se je MO NM res umaknila iz Visokošolskega središča? Kolikor jaz vem ne. Še vedno je soustanovitelj zavoda VŠUP. Torej je ostala povezana z prvoustanovljeno inštitucijo, zakaj pa v njej ne igra aktivnejše vloge pa bi morala občina odgovoriti sama. Glede na napisano nisem dobil nobenega občutka, da je MO NM odrinjena v omenjeni inštituciji, vendar pa bi se drznil trditi, da prihaja do bistvenega razkola pri interpretaciji aktivne vloge pri obeh vpletenih straneh. Se pa zelo bojim, da se zgodba z zavodom URS ponavlja kot z prvo ustanovljenim zavodom. Velik pomp pri ustanovitvi, potem pa neka zadržanost. Če so v omenjeni projekt posredno ter neposredno prelili skoraj miljon evrov potem naj projekt podpirajo še naprej ali pa naj zavod čim prej ugasnejo. Druge variante ni.

    Prav tako se je zanimivo vprašati, v smislu paralel občinskega dogajanja, zakaj je občina prenesla del svojih ustanoviteljskih pravic na drugi zavod že kmalu po zagonu prvega zavoda (podobno kot sedaj pametujejo o združevanju obeh zavodov)? Po mojem se je MO NM ustrašila morebitnih finančnih obveznosti, kot to sedaj počne s svojimi zadržki do megalomanskega projekta graditve kampusa v Dergančevju. Projekt je res da velik, zahteven ter drag, vendar če se ga ne bomo lotili zdaj, bo čez leta zadeva kvečjemu še dražja in predvsem težja. Če se zadeve resno ne lotimo čim prej, bomo izgubili pomemben moment gibala razvoja naše regije. Mislim, da je bilo dovolj, da so nas iz Ljubljane javno okrcali, da so URS-ovi programi nekvalitetni in da z njimi univerze ne bo, ampak ko enkrat čez čas vsekakor Univerza na dolenjskem bo, bo kje?

    In še deduktivna posledica, zakaj je Viskošolsko središče zadnje čase postalo kar naenkrat tako zelo zanimivo? Kolikor vem se za zavod ni nihče zanimal, ko so se razvijali in širili, ko so potrebovali denar in lobiste. Prav tako nisem nikjer zasledil, da jemljejo neke hude kredite (kot to recimo počne Univerza na primorskem), ali da so v “rdečih” številkah. Iz tega lahko kvečjemi sklepam, da se je zavod na visokošolskem trgu prijel in funcionira samostojno in neodvisno. Tu pa vidite lahko iščemo razloge zakaj se dviguje prah.

    Glede na to, da se Viskokšolsko središče ukvarja z visokošolskimi programi, URS pa z univerzitetnimi, tu ravno ne vidim, da bi si ustanovi negativno konkurirali. Bolj pametno bi bilo oboje podpirati, dokler imajo še kaj vetra v svojih jadrih. Namreč, ko se bodo entuziasti naveličali nepotrebnega prepiha in stalnih prehladov, bodo zaprli vrata. In to dobesedno!

blog comments powered by Disqus
Preberite še
  1. Igor Lumpert Trio, Klub LokalPatriot, 4. november 2006: Zasnova in izvedba na izjemno visokem nivoju

    Rojaka Igorja Lumperta smo na domačih odrih videvali in poslušali v različnih zasedbah. Nazadnje je navdušil na poletnem koncertu kitarista...

  2. Odgovor župana Alojzija Muhiča na stališča novomeške LDS glede izdaje Novomeškega glasnika

    Iz Kabineta župana MO Novo mesto smo prejeli še en županov odgovor v zvezi s stališči Mestnega odbora LDS Novo...

  3. “Novomeški” poslanec – Parkova volilna napoved: Možnosti za Grilla in Keka, Muhič pod vprašajem, ostali »Novomeščani« zunaj

    Na podlagi dosedanjih rezultatov strank na volitvah v državni zbor, javnomnenjskih anket in pogovorov z našimi viri v političnih strankah...