Tajkuni v novomeškem visokem šolstvu?
Tweet
V zadnjih tednih smo poleg gospodarskih tajkunov dobili tudi tajkune v visokem šolstvu. Tako so bile zastavljene nekatere izjave v odzivih na medijsko zelo izpostavljeni izjavi Janka Prunka in poslanca Rudolfa Mogeta. Izraz tajkun se v zadnjem času etimološko zelo intenzivno razvija, zato je zelo težko poenotiti razumevanje, kaj naj bi pomenilo tajkunstvo v visokem šolstvu. Predpostavimo, da gre za osebo (tajkun) ali dejavnost (tajkunstvo), ki bi z dejanji, ki so še legalna (ampak jim sprememba zakonodaje že diha za vrat), vendar nikakor ne legitimna, pridobila ogromno bogastvo, o obsegu katerega si navadni smrtniki niti ne morejo ustvariti predstave.
Kdor vsaj nekoliko pozna realnost novomeškega ali v drugo okolje vpetega visokega šolstva, ve, da je izobraževanje vse bolj zanimiva tržna dejavnost, da pa ne ustvarja bajnega bogastva. Ima pa danes izobraževanje neko drugo družbeno zanimivo »tržno« vrednost, to je vpliv in s tem povezano moč. Ob zadnjih razpravah o razvoju visokega šolstva v Novem mestu se je pojavilo oz. vnovič priplavalo na dan kar nekaj zanimivih stališč, ki so vredne komentarja.
1. Na prvem mestu lahko ugotovim, da se nam lahko zunanji opazovalci prav privoščljivo smehljajo, saj nikomur v širšem slovenskem prostoru ne predstavljamo konkurence z enotnim nastopom in jasnimi zahtevami, kar je posledica dejstva, da se večina resursov in energije porabi v domačih, lokalnih prepirih. Tudi tisti, ki niso neposredno vpleteni v te spore, se opredelijo na eno izmed obeh strani ali pa zavzamejo neko nevtralno držo, da je tako ali tako vse slabo in bi moralo biti popolnoma drugače (seveda tega drugače ne znajo opredeliti niti teoretično, kaj šele prispevati košček praktične izvedbe v taki smeri). Novo mesto ima trenutno dve glavni vzporedni veji razvoja visokega šolstva in pojav druge (URS) je vsaj na videz spodbudil aktivnejšo delovanje prve (Visokošolsko središče). Kar niti ni slabo. Težava je predvsem na osebni ravni vpletenih, vendar je prav gotovo dejstvo, da se bosta obe veji primorani združiti (pa čeprav zgolj pragmatično), če bodo tako zahtevale zunanje okoliščine ob ustanavljanju univerze (dveh univerz v Novem mestu skoraj zagotovo še nekaj časa ne bo).
2. Večina novomeške javnosti še vedno ne loči med uporabljenimi izrazi v razpravi, kot so univerza, zasebno in javno visoko šolstvo, fakulteta, visoka šola itd. Tako se je že ob ustanovitvi prvega samostojnega visokošolskega zavoda v Novem mestu na veliko uporabljalo izraza fakulteta in univerza, čeprav smo bili po tedanjih (in še vedno veljavnih) kriterijih sorazmerno daleč od obojega. Tako tudi danes mnogi ne vedo, da je lahko ustanovitelj posamezne fakultete ali univerze tudi mestna občina, pa bo to v obstoječem sistemu zasebna fakulteta oz. univerza. V takem okolju oz. okoliščinah je seveda zelo lahko podajati populistične izjave povezane s tajkuni, privatizacijo itd.

Z izločitvijo podjetniškega inkubatorja iz načrtov v Drgančevju že načenja celovitost, ki bi bila tako enkratna in dolgoročno najučinkovitejša forma. (foto Boštjan Pucelj)
3. Ustanovitev Univerzitetnega in raziskovalnega središča (URS) je bila prava poteza. S tem je Mestna občina Novo mesto izkazala pripravljenost, da je nosilka določenih spodbujevalnih in koordinativnih procesov, v katerih vloge zagotavljanja javnega interesa ne more nadomestiti nobena druga ustanova. Za razliko od svoje potisnjenosti v obrobno in neodločujočo vlogo v Visokošolskem središču je URS javni zavod z mestno občino kot edinim ustanoviteljem. Tako lahko URS v različnih fazah razvoja visokega šolstva odigra različne vloge kot podaljšana roka mestne občine. Do sedaj je URS v slabem letu in pol aktivnega delovanja opravil zavidljiv niz aktivnosti in dosegel nekaj pomembnih dosežkov na poti h končnemu cilju, ki ga predstavlja novomeška univerza.
4. Pomemben element razvoja novomeškega visokega šolstva je infrastruktura. Verjetno smo pred edinstveno priložnostjo ureditve enega najlepših študentskih središč v slovenskem merilu in verjetno tudi širše. Slovenija se nikakor ne more pohvaliti s presežki pri umeščanju visokošolske infrastrukture v urbana središča. Prav na področju infrastrukture bi morala vodilno vlogo voditi mestna občina (prek URS in ostalih razvojnih ustanov), vendar je v zadnjem času prisoten občutek, da se odgovorni na občinski ravni bojijo začeti graditi kampus, saj bi to zahtevalo nemajhen vložek (ob možnosti pridobitve kar nekajkrat višjih strukturnih evropskih sredstev). Tudi tu velja pravilo, da se zgolj s pogledom od danes na jutri ne vidi številnih multiplikativnih učinkov na številnih področjih. Prepričan sem, da bi izgradnja vsaj minimalnega zaključenega dela kampusa pripeljala tako posameznike kot ustanove z odličnimi programi. Trenutno pa se z izločitvijo podjetniškega inkubatorja iz načrtov v Drgančevju že načenja celovitost, ki bi bila tako enkratna in dolgoročno najučinkovitejša forma.
5. Če je naloga mestne občine dolgoročna vpletenost pri zagotavljanju infrastrukturnih pogojev, pa je njena vloga pri zagotavljanju kvalitetnih, konkurenčnih programov omejena. V današnjih razmerah se bodo alternative togima univerzama v Ljubljani in Mariboru oblikovale kot zasebni projekti (seveda tudi v sodelovanju lokalih skupnosti in drugih javnih ustanov) glede na konkretne potrebe oz. sposobnosti združevanja kritične mase znanja in resursov. Ne predstavljam pa si priprave študijskih programov mestne občine ali občinskega javnega zavoda. Vsi tisti, ki torej zagovarjajo široke javne razprave o potrebah in občinskem usmerjanju, katere programe bomo imeli in katerih ne, se slepijo in sanjajo o nekih drugih časih (ki niso bili nujno na vseh področjih slabi). Delno lahko govorimo o prioritetah na državni ravni (kot npr. aktualni poseg visokošolske politike s pospeševanjem vpisa na tehnične smeri), občinske prioritete pa se lahko izrazijo zgolj skozi sofinanciranje na podlagi sprejetih kriterijev (česar nimamo). Visoko šolstvo je namreč zelo zahtevno področje v poslovnem smislu, sploh če je visokošolski prostor izpostavljen konkurenci. Tukaj so uporabniki oz. kupci storitev ljudje in težko je nekoga prepričati, da obiskuje dobro fakulteto, če mu vsakodnevna izkušnja govori drugače. Zato bi bil jaz za razliko od številnih Novomeščanov bolj previden pri podajanju sodb o kakovosti sedanjih in nastajajočih visokošolskih programov. Čas bo neizprosen sodnik.
Zanimivo je, da se vsi, ki podajajo mnenja o novomeškem visokem šolstvu, strinjajo o enem: da je končni cilj ustanovitev novomeške univerze. Kot se kaže, pa je poti do nje skoraj toliko, kot je vpletenih v ta proces. Jaz bi vendarle tvegal mnenje, da je ustanovitev univerze velik in pomemben korak, vendar šele začetek na poti do kakovostne in dinamične ustanove, ki bo v Novo mesto pritegnila študente, raziskovalce in profesorje od blizu in daleč in bo tako pomenila valilnico znanj in kadrov za uspešno regijsko gospodarstvo. Tisti, ki malo bolje poznajo razmere v gospodarstvu, vedo, da se prava bitka za dobre kadre šele začenja. In v tem kontekstu je nekaj milijonov evrov javnega občinskega denarja prava malenkost, če je alternativa temu pešajoče gospodarstvo.
-
Komentar
-
Komentar
Preberite še
- Igor Lumpert Trio, Klub LokalPatriot, 4. november 2006: Zasnova in izvedba na izjemno visokem nivoju
Rojaka Igorja Lumperta smo na domačih odrih videvali in poslušali v različnih zasedbah. Nazadnje je navdušil na poletnem koncertu kitarista...
- Odgovor župana Alojzija Muhiča na stališča novomeške LDS glede izdaje Novomeškega glasnika
Iz Kabineta župana MO Novo mesto smo prejeli še en županov odgovor v zvezi s stališči Mestnega odbora LDS Novo...
- “Novomeški” poslanec – Parkova volilna napoved: Možnosti za Grilla in Keka, Muhič pod vprašajem, ostali »Novomeščani« zunaj
Na podlagi dosedanjih rezultatov strank na volitvah v državni zbor, javnomnenjskih anket in pogovorov z našimi viri v političnih strankah...