Z nastopom ob letošnjem kulturnem prazniku je Novomeški simfonični orkester obeležil dvajsetletnico delovanja. Petindevetdesetčlanski orkester je pred novomeškim koncertom v Divači nastopil na novoletnem koncertu, sredi februarja pa je kot osrednji gost prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku nastopil v italijanski Gorici. Kot je s ponosom povedal ravnatelj Glasbene šole Marjan Kozina Novo mesto Zdravko Hribar, bo predvidoma v jeseni orkester nastopil še v nemškem Langenhagnu in ob koncu leta v Novem mestu.

Če damo nekoliko na stran uspeh Pihalnega orkestra Krka in njegovo lansko neuspelo poglavje z gostovanjem na Irskem, ugotovimo, da se tudi ostala novomeška orkestra ozirata proti tujini. Tako je lani Komorni orkester Tartini z mešanim pevskim zborom in solisti, takrat pod vodstvom dirigenta Aleša Makovca, izredno uspešno nastopil v Toskani, letos pa je v načrtu mešanega pevskega zbora in komornega orkestra novomeškega Konservatorija za glasbo Jurij Slatkonja nastop v Bruslju, kjer bosta pod vodstvom ravnatelja konservatorija Aleša Makovca v čast predsedovanja Evropski zvezi nastopila v Slovenskem pastoralnem centru. Konservatorij se je začel tudi drugače mednarodno povezovati. Skupaj z Italijo, s Francijo in z Romunijo se je kot edini v Sloveniji prijavil na evropski razpis izmenjalnih koncertov. Kako bo vse potekalo, se še dogovarjajo, trenutno je znano, da bodo Novomeščani v začetku prihodnjega leta nastopili v Franciji, v Novem mestu pa bomo slišali francoske glasbenike.

Novo mesto se lahko v tem trenutku pohvali s štirimi kakovostnimi orkestri, kar ni, če pogledamo v preteklost, tako nepričakovano. Za nastop v Belgiji sta zbor in orkester konservatorija pripravila spored Slovenska glasbena dediščina. Po besedah Aleša Makovca so oživili baročna dela za zbor in orkester koprskega skladatelja Antonija Tarsija ter nabožno glasbo, ki jo je v 18. stoletju Jakob Frančišek Zupan napisal za novomeški kapitelj. Njegova dela so bila do nedavnega skoraj pozabljena in od druge svetovne vojne naprej neizvajana. Ohranjenih je 26 Zupanovih notnih rokopisov, ki so jih ob zadnji prenovi našli v novomeški proštiji. Kot po teh notnih zapisih sklepa Makovac, je bilo Novo mesto v 18. stoletju toliko močno, da je imelo lastni komorni orkester, kar govori o določenem glasbenem izročilu, ki se je ohranilo v tukajšnjem prostoru. Po drugi strani pestra sodobna glasbena ponudba in število orkestrov kažeta tudi na kakovostno glasbeno šolstvo v preteklosti in sedanjosti, zato na tem mestu velja poudariti vlogo novomeške glasbene šole, ki si je leta 1971 nadela ime po rojaku Marjanu Kozini.

Glasbena šola je bila v lanskem letu in nedavno v ospredju zanimanja zaradi tako imenovanega Kozinovega leta, ki ga je prejšnji mesec zaključila s predstavitvijo zbornika referatov z lanskega drugega mednarodnega simpozija o Marjanu Kozini, hkrati je šola končala praznovanje 100. obletnice rojstva velikega skladatelja, ravnatelj Hribar pa je namignil na morebitni tretji simpozij.

Ob tem se velja vprašati, kako s Kozino naprej. Bo njegova nekdanja zidanica na Trški gori naprej neslavno propadala? Bo parkec z njegovim doprsnim kipom ob nekdanjih Ljubljanskih mestnih vratih ob Knjižnici Mirana Jarca, ki je že dolgo zaradi gradbišča zavarovan z lesenim zabojem, dočakal večjo pozornost meščanov in meščank? Bo dobil kakšno klop, saj kliče po ureditvi in uporabi? Bo možno plošči s Kozinovo glasbo kupiti tudi kje v Novem mestu? V redkih ljubljanskih trgovinah je na primer moč kupiti ploščo s Kozinovo Simfonijo in glasbo filma Na svoji zemlji, lani pa so pri Založbi RTV Slovenija izdali posnetke njegove opere Ekvinokcij iz leta 1960, oba albuma pa bi lahko v Kozinovem rodnem mestu ponujali kot spominka!

Bo pomen Marjana Kozine kot enega največjih segel globlje v sodobno mestno zavest, ali pa se bomo nanj vnovič spomnili ob 150. obletnici rojstva? Ob vsem tem se pohvalni napori Glasbene šole zdijo kot mimobežno dejanje. Dotikajo se le vpletenih, večina mesta pa ostaja ravnodušna.

Janez Trdina je Novo mesto označil za ovaduško, Slavko Grum za tercijalsko in škodoželjno, Milček Komelj za uspavano. Mu lahko glede na medel odziv mestnega življa ob Kozinovem letu in glede denarja, v prihodnje namenjenega kulturi, pripišemo še naraščajočo kulturno ravnodušnost?

• [+]na vrh
• Natisni članek