Novomeški tretjerazredni cirkus

Menda so župan Muhič in ožji sodelavci užaljeni zaradi kritičnega pisanja Parka. Kar je in ni razumljivo. Razumljivo je, da so užaljeni, ker kritičnega pisanja niso vajeni. Novomeški medijski prostor je pač naravnan drugače. Sicer ne progresivno, temveč poročevalsko, če temu lahko tako rečemo.

Novomeški medijski prostor – razen redkih izjem, seveda – ne premore analitične presoje. Niti pozitivne ne. Novomeški medijski prostor najraje poroča, še bolje, objavlja stvari, ki jih pripravi katera koli še tako slaba PR služba. Torej je drža župana Muhiča in sodelavcev razumljiva, malo manj je razumljiva drža novomeških medijev. Vendarle pa se časi spreminjajo. Za vse. Za medije in politike.

Tega pa občinsko vodstvo ne razume. Obnašajo se in delujejo tako, kot da vodijo neki tretjerazredni Dunajski cirkus – ki smo ga, mimogrede, videli tudi v Novem mestu -, ne pa mestne občine, četrte po velikosti v Sloveniji. Župan Muhič je užaljen zaradi domnevno krivičnega pisanja medija, toda ne skliče novinarske konference, na kateri bi naše trditve demantiral in na sploh predstavil dobre in gospodarne rezultate svojega vladanja za nazaj in predstavil realno vizijo dela za vnaprej. Zato pa so toliko bolj zgovorni njegovi podžupani. Eden od podžupanov javno jamra, da se sprejema proračun, ki ni njegov, pa čeprav sta on in njegova stranka v koaliciji. Toda ne naredi nič. Niti izstopi ne iz koalicije. Drugi podžupan, zadolžen za strateške zadeve, joka – očitno pod vtisom svojega in našega šefa na državni ravni -, da mu prejšnja oblast ni pripravila projektov, ki bi jih on lahko speljal v tem mandatu. Razumete? Toda ne ustanovi skupine za razkrivanje umazanih poslov za nazaj, ne poda prijave policiji oziroma tožilstvu zaradi suma oškodovanja družbene lastnine, ne teži k razveljavitvi spornih pogodb in tudi ne izstopi iz koalicije. Pač pa jamra. Za tretjega podžupana ne vemo točno, kaj počne, kar v bistvu tudi pove veliko.

Vodstvo deluje, kot da vodi tretjerazredni Dunajski cirkus, ne pa mestne občine, četrte po velikosti v Sloveniji. Muhič je užaljen zaradi domnevno krivičnega pisanja medija, toda ne skliče novinarske konference, na kateri bi predstavil rezultate svojega vladanja in predstavil realno vizijo dela za vnaprej.

Novomeška javnost pa je vsak dan bolj zahtevna. Od oblasti zahteva nič manj in nič več kot to, da dela, da dela za javno dobro in da dela dobro. Od medijev pa med drugim pričakuje, da objavljajo, obveščajo, poročajo, predvsem pa analizirajo in komentirajo tisto, kar oblast dela dobro, slabo ali pa sploh ne dela. Od obojih pa ne pričakuje, da bodo prodajali neke banalne floskule brez vsebine in s šibko formo, kot je bil primer z danes že legendarnim »manekenskim Cvetličnim tekmovanjem«, vrednim »skromnih« 110 000 evrov, ali pa floskule o vnovičnem oživljanju starega mestnega jedra pod modrim vodstvom »novega« projektnega sveta za revitalizacijo mestnega jedra, ki je po vsakem tovrstnem oživljanju še bolj mrtvo, kolikor je pač lahko še bolj mrtvo po tem, ko je enkrat že umrlo.

Ti časi so minili. Vse, kar zanima javnost, so rezultati. Rezultati, ki so povezani s kakovostjo življenja v okolju, v katerem živijo. Nikakor pa je ne zanima užaljenost nekega politika ali anemičnost nekega lokalnega glasila. Nikakor. Konec koncev, sistem nam omogoča, da oblast zamenjamo, če ne opravlja svoje funkcije v skladu z danes veljavnimi osnovnimi normami. Kot bi rekel Crnkovič: ni nobene potrebe, da bi kogar koli ali katero koli stranko, zvezo, lovsko ali balinarsko društvo volili po inerciji. Še veliko laže pa se odpovemo medijem, ki ne opravljajo svojega zgoraj omenjenega temeljnega poslanstva. Medijev je danes kolikor hočete, da medmrežja ne omenjamo. To se je v Sloveniji že pokazalo in pokazalo se bo tudi v Novem mestu, vključno s podeželjem. Tudi pri oglaševalskem kolaču.

Torej. Tudi mediji v Novem mestu nosijo odgovornost za nastalo situacijo. Odgovornost za preteklost, predvsem pa za prihodnost. In dokler te odgovornosti ne bodo pripravljeni sprejeti na svoja – četudi šibka – pleča, mi ne preostane drugega, kot da zapišem, da je danes brati Park »občinotvorno« dejanje, užaljenost aktualnega župana ali kakšnega drugega politika gor ali dol.

foto Boštjan Pucelj