Kdo se boji DNŠ?
Tweet
DNŠ je seveda kratica za Društvo novomeških študentov. DNŠ je letos zakorakal v šestnajsto leto delovanja. Še vedno, tudi po polnih 15. letih delovanja, predstavlja DNŠ fenomen novomeške scene, saj na eni strani pomembno posega v vsakdanji utrip Novega mesta (upam si trditi, da je večinsko mnenje, da gre za pozitivni vpliv), na drugi pa Skupina DNŠ ne najde svojega formalnega sobivanja z lokalno skupnostjo, ki jo predstavlja Mestna občina Novo mesto.
Tako je Skupina DNŠ še vedno nekakšen tujek, ki je vsem samoumeven, a na drugi strani mnogim v zadrego, če ne celo v napoto. Skupina DNŠ (DNŠ že od leta 1998 deluje kot Skupina, ki jo sestavljajo štiri pravne osebe: DNŠ, Založba Goga, Zavod Lokalpatriot in Zavod Situla) ima dva glavna temelja, na katerih sloni njena moč. To sta način dela oz. kadri ter način financiranja oz. način organiziranosti. Način dela skupine DNŠ temelji na mentorskem principu in zgolj posamezniki, ki se izkažejo v konkretnih projektih in aktivnostih, imajo pri svojih kolegih podporo za težje in odgovornejše naloge. Tako je zagotovljen prenos izkušenj in osnovnih načel dobrega gospodarjenja vse od ustanovitve društva do danes.
Osnovni steber financiranja Skupine DNŠ so sredstva, ki jih dobiva kot študentska organizacija lokalne skupnosti od Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Gre za sredstva, ki jih ŠOS zbira iz dajatev študentskih servisov. Toda če bi pripravili konsolidirano bilanco Skupine DNŠ po vrstah prihodkov, bi videli, da sredstva, pridobljena od ŠOS, že kar nekaj časa ne predstavljajo prevladujočega prihodka Skupine. Temelj, ki ga predstavlja denar iz ŠOS (ki je na posreden način javni denar, saj se je država z zakonom odpovedala tem sredstvom v korist neposrednega financiranja študentskih organizacij), je znala Skupina DNŠ dobro nadgraditi s prihodki iz lastnih dejavnostih, sredstvi državnih in evropskih razpisov ter širšim krogom donatorjev in sponzorjev, ki so jih pritegnili raznovrstni in kakovostni programi.

Kdo se torej boji DNŠ? Odgovor lahko poizkusimo izpeljati iz opredelitve vzvodov moči Skupine DNŠ. Skupine DNŠ se bojijo tisti, ki jim entuziastični in projektno uspešni posamezniki postavljajo merilo uspešnega delovanja. Poslovni model, ki ga predstavlja Skupina DNŠ, je model uspešnih tudi v javni sferi. Pa naj gre za lokalne skupnosti, javna podjetja, agencije ali javne zavode. Nihče več ne more uspešno poslovati brez pridobivanja dodatnih sredstev iz lastne dejavnosti, razpisov in drugih virov.
Če sem na začetku zapisal, da Skupina DNŠ ne najde formalnega sobivanja z Mestno občino Novo mesto, edini razlog za tako stanje ni zgolj uspešnost delovanja in poslovanja. Marsikdo Skupine DNŠ ne mara tudi zaradi sorazmerne velike neodvisnosti (popolnoma neodvisen od okolja, v katerem deluješ, ne moreš biti), in sicer tako finančne kot kadrovske. Ravno finančna in kadrovska moč pa sta osrednji orodji vladanja v lokalni skupnosti (in vsaki družbeni skupnosti). Na ta način je DNŠ edina institucija civilne družbe, ki zaradi svojega načina delovanja, uspešnosti in podobnosti z javno sfero potencialno ogroža delovanje »vladajoče lokalne elite«. Vse ostale civilnodružbene organizacije so prepletene z mestno občino ali pa je njihovo delovanje tako samosvoje, da se zgodbe ne prepletajo.
Zanimivo je, da se Skupina DNŠ se ni nikoli do sedaj, kljub temu da so nekateri take očitke že izrekali, ni spustila na politični oder in skušala vplivati na volilne rezultate. In prav bi bilo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Novo mesto si zasluži močno civilnodružbeno organizacijo, ki bo ponudila svoje alternativne programe na področju družbenih dejavnosti, izzivala z novimi idejami in nasploh predstavljala dinamični del javne sfere. Tudi posamezniki, ki bodo z delovanjem v civilni družbi dobili dragocene izkušnje, bodo kasneje lahko postali veliko kvalitetnejši nosilci odgovornih javnih služb, kot tisti, ki so z načinom političnega delovanja oblikovani od samega začetka.
Torej prav je, da imamo lokalno oblast in lokalno civilno družbo. In izkušnje kažejo, da pametna oblast zna podpreti in s tem posredno pripisati uspeh dobrih projektov civilne družbe sebi. Gre za pošteni daj-dam. Nobena javna družbena dejavnost ne more zanikati vpetosti v okolje in nobena javna sfera ne bo nikoli premogla toliko idej in zagnanosti kot civilna družba. Zatorej sta potrebna dialog ter sodelovanje. Primeri takega sodelovanja so že bili v preteklosti in pozitivnih izkušenj je dovolj. Zato se postavlja vprašanje, zakaj je tako trnova pot pri posameznih novih odprtih vprašanjih. Težko rečemo, da mestna občina zavrača sodelovanje, vendar pogosto s prepočasnim in pretogim odzivom onemogoči marsikatero dobro pobudo oz. izvedbo dejavnosti v javno dobro.
Če se torej kdo boji DNŠ-ja kot močnega elementa v lokalnem političnem prostoru in zato zavira sodelovanje na relaciji mestna občina – Skupina DNŠ, potem deluje ravno v nasprotno smer, kot si želi. S preprečevanjem uresničitve dobrih idej oz. projektov potiska posameznike in Skupino DNŠ k razmišljanju, kako na bolj neposreden način obvladovati instrumente družbenih dejavnosti v lokalni skupnosti. Stanje, ko mora civilna družba razmišljati, kako spremeniti stanje v družbeni skupnosti, pa ni ravno najbolj idealno.
Koliko se zgoraj napisanega zavedajo odgovorni na mestni občini in kako dolgoročno bo njihovo ravnanje, bomo lahko videli tudi v pravkar začetem letu 2008.
foto Boštjan Pucelj
-
monja
-
monja
-
kp21
-
kp21
-
Aston Martin
-
Aston Martin
-
monja
-
monja
-
Kuki
-
Kuki
-
Aston Martin
-
Aston Martin
-
Želva
-
Želva
-
monja
-
monja
-
minja
-
minja
-
tanja
-
tanja
-
Kako ti je ime?
-
Kako ti je ime?
-
Mili
-
Mili
No related posts.