Študentske organizacije med vzponom in negotovostjo

Negotova prihodnost študentskega organiziranja sovpada z velikimi in ambicioznimi načrti Skupine DNŠ. Končujemo Hostel Situla in Galerijo Simulaker, začasno selimo Klub LokalPatriot ter gradimo Center LokalPatriot. Postavljamo Informacijsko mrežo, projekte selimo v nove kraje po Sloveniji, pripravljamo se na Študentsko organizacijo univerze v Novem mestu, govori se o Gogini hiši kulture.

Propagandni stavek, da smo študentska društva regionalna kulturno-izobraževalna središča in neodvisna družbena iniciativa, ki se na lokalni ravni bori za socialni položaj mladih, se izkaže kot realna ocena stanja, če v roke vzamemo zadnjo edicijo Almanaha Zveze Študentskih klubov Slovenije (Zveze ŠKIS). V zadnjem letu smo namreč študentski klubi skupaj organizirali 9338 dogodkov, na katere je prišlo 685 853 obiskovalcev. Veliko. Če temu dodam še 65 384 mladih, ki smo jim pomagali z različnimi subvencijami in 191 t. i. e-točk (brezplačni dostop do računalnika z dostopom do interneta), tvegam, da me bo kdo celo obtožil hvalisanja. Ampak ti podatki so realni in niti ne najvišji, v predhodnem letu je bilo »študentskih« dogodkov še več.

Najbolj aktualna zgodba je skorajšnje dokončanje do sedaj največje investicije Skupine DNŠ – Hostla Situla. S pomočjo skoraj pol milijona evrov sredstev finančnega mehanizma EGP in norveškega finančnega mehanizma bo mesto pridobila novo središče za sproščanje kreativne energije mladih. (foto Tomaž Levičar)

Vse močnejši apetiti po destabilizaciji študentskega organiziranja

Polnopravno članstvo v Zvezi ŠKIS ima 50 študentskih društev. To so društva, ki imajo status študentske organizacije lokalne skupnosti in so podrejena strogemu internemu nadzoru Študentske organizacije Slovenije. Delna izguba suverenosti je zgolj kolateralna škoda v primerjavi z bonitetami, ki jih status prinaša – pravica do deleža koncesijske dajatve posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom. Večino sredstev za delovanje študentskih klubov tako prispevajo delodajalci študentskega dela (gospodarstvo), nekaj pa prispevajo še lokalni in državni (pri svetlih izjemah še evropski) razpisi, sponzorji ter partnerji.

Zakonsko financiranje nam omogoča, da delujemo dokaj neodvisno od trenutne lokalne ali državne oblasti, a vse kaže, da bo romantike kmalu konec. Apetiti po stabilnem viru prihodkov, predvsem pa po destabilizaciji študentskega organiziranja, postajajo vse močnejši.

V zadnjem letu smo namreč študentski klubi skupaj organizirali 9338 dogodkov, na katere je prišlo 685 853 obiskovalcev. Fotografija je iz notranjosti nekdanje konjušnice, ki postaja razstavišče Galerije Simulaker. Simulaker je del Zavoda LokalPatriot, ustanovljenega s strani novomeških študentov. (foto Boštjan Pucelj)

Druga polovica letošnjega leta je naplavila delovno gradivo Zakona o mladinskem delu in mladinski politiki. Krovni zakon mladih, kot ga neformalno naslavljajo, je po naročilu Urada RS za mladino in ob sodelovanju delovne skupine za pripravo mladinske zakonodaje v RS pripravil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC. Gradivo na 43 straneh študentsko organiziranje obravnava natančno trikrat. Prvič v družbi gasilskih društev, dogodkov v knjižnicah, pevskih zborov, dramskih skupin, jezikovnih tečajev …, ko ocenjuje trenutno stanje mladinskega organiziranja. Drugič, ko mu priznava enega člana v 14-članskem Svetu za mladino, in tretjič, ko spet spreminja delitev koncesijske dajatve študentskega dela. Osnutek zakona predvideva, da bi del koncesnine pripadal tudi mladinskim političnim organom – mladinskim svetom, ki med drugim združujejo tudi podmladke političnih strank. Zakonsko financiranje podmladkov parlamentarnih strank bo, kot vse kaže, politično neodvisnim študentskim klubom odščipnilo vsaj 20 % prihodkov.

Tudi sama projekcija višine sredstev iz naslova koncesijske dajatve posredovanja študentskega dela ni spodbudna. Zaradi spremenjenih razmerij delitve koncesnin (sofinanciranje gradnje študentskih domov, sofinanciranje republiškega štipendijskega sklada) in padca panoge študentskih servisov se že v letu 2008 pričakuje 16 % manj sredstev. Za večino študentskih organizacij to pomeni avtomatsko znižanje prihodkov še za dodatno desetino. V naslednjih letih se bo, najverjetneje, ta padec ustalil, na trgu bo ostalo največ deset močnih igralcev, ki bodo obvladovali večino tržišča. Ob tako nizkih priznanih stroških koncesionarjev so oligarhi celo edini, ki lahko trende v branži obrnejo na bolje.

DNŠ-ja ne bi bilo brez entuziazma številnih generacij novomeških dijakov in študentov: postavitev strehe pred klubom LokalPatriot, ki je potekala od 27. do 29. novembra letos. (foto Jaka Šuln)

Prestrukturiranje študentskih organizacij?

Na take napovedi se mora študentsko organiziranje nujno odzvati. Prestrukturiranje je zagotovo najboljša rešitev, na pladnju pa sta še iskanje novih partnerjev in nepopularno ukinjanje programov. Prva je s spremembo strukture začela Zveza ŠKIS, ki z novim letom ločuje delovanje zveze na dva dela. Politični del dobiva nalogo izboljšati okolje za delovanje študentskih društev, misleč predvsem na lokalne in državne akte (zakone) ter na zunanjo podobo študentskih organizacij. Drugi, nepolitični ali operativni del pa bo prek izobraževanja, svetovanja in informiranja nudil zanesljivo, predvsem pa ažurno podporo delovanju študentskih organizacij lokalne skupnosti. To je prav gotovo nadgradnja zveze in načrtovana podpora z vrha lahko bistveno omili šok znatnega zmanjšanja proračuna študentskih klubov.

Skupina DNŠ je s prestrukturiranjem začela že nekaj let nazaj z ustanovitvijo zasebnih zavodov. Visoka stopnja profesionalnega, kontinuiranega dela in razpršeni viri financiranja zagotavljajo zavodom in posledično celotni Skupini DNŠ manj tvegano prihodnost.

Negotova prihodnost študentskega organiziranja sovpada z velikimi in ambicioznimi načrti Skupine DNŠ. Končujemo Hostel Situla in Galerijo Simulaker, začasno selimo Klub LokalPatriot ter gradimo Center LokalPatriot, postavljamo Informacijsko mrežo, projekte selimo v nove kraje po Sloveniji, pripravljamo se na Študentsko organizacijo univerze v Novem mestu, govori se o Gogini hiši kulture.

Novomeški hostel in novomeški turizem

Najbolj aktualna je zgodba dokončanja do sedaj največje investicije Skupine DNŠ – Hostla Situla. Po petih nanosih fasade (podobnih anekdot je še nekaj) Situla počasi, a zagotovo odpira svoja vrata. S pomočjo skoraj pol milijona evrov sredstev finančnega mehanizma EGP in norveškega finančnega mehanizma bosta Skupina DNŠ in predvsem mesto pridobila novo središče za sproščanje kreativne energije mladih. Za hostle po svetu je značilno, da imajo izrazit multiplikativen učinek na dogajanje v svoji okolici. V povprečju je ta indeks 3,5 (v klasičnem turizmu 1,8). To pomeni, da imajo lokalna skupnost in gospodarski subjekti v regiji idealno priložnost za dodaten zaslužek. Velik korak naprej k institucioniranju segmenta turističnih produktov lokalne skupnosti je zagotovo novi Zavod za turizem Mestne občine Novo mesto. Ustanovitev zavoda pozdravljam. Vendar dokler informatorji na Turistično-informacijskem centru ne bodo znali smiselno uporabljati niti sosednjih tujih jezikov, dokler bo novoletni »kopiraj in prilepi« katalog prireditev zgolj v slovenščini in dokler ne bomo znali mladim turistom iz tujine ponuditi kaj več kot potep po okolici, bo mutiplikator enak nezadostni oceni v srednji šoli.

Center LokalPatriot

Pri uresničevanju vzpostavitve Centra LokalPatriot se odpirajo velike razvojne priložnosti za črpanje evropskih sredstev. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je republiškemu uradu za mladino naložila izpeljavo razpisa v višini 5,8 milijona evrov evropskih sredstev za investicije v mladinsko turistično infrastrukturo v naslednjih šestih letih. Skupina DNŠ je v predrazpisni korespondenci naletela na pozitiven odziv urada, predvsem zaradi zato, ker že razpolagamo z nastanitvenimi kapacitetami. Projekt je dobra popotnica Novemu mestu na poti k uresničevanju projekta Evropska prestolnica kulture, predvsem pa je priložnost, da sedanje upravno, gospodarsko in versko ter prihodnje regijsko in univerzitetno središče pride do sodobnega, urbanega, kulturno-zabavnega centra. Razpis urada bo vsekakor zahteval tudi proporcionalno udeležbo lokalne skupnosti. Zato je še posebej pomembno, da Skupina DNŠ in Mestna občina Novo mesto ob tem projektu zgradita trdno partnerstvo in Novemu mestu skupaj zagotovita izdaten priliv evropskih sredstev.

Do Centra LokalPatriot je še dolga pot. Prvi test podpore lokalne skupnosti bo zagotovitev primerljivih nadomestnih prostorov za Klub LokalPatriot. V kratkem naj bi Mestna občina Novo mesto objavila razpis za oddajo Sokolske ulice 4 (nekdanji Drogerie Markt), prostor pa naj bi se oddal v prvem četrtletju prihodnjega leta. Izbor nadomestne lokacije najbolj vitalnega dela mladinskega centra je po mojem mnenju fantastičen. Tako lokacija v strogem mestnem jedru kot v prostorni in razgibani etaži. Potencial prostora je ogromen in po mojem mnenju krepko presega status začasne lokacije Kluba LokalPatriot. Sokolska 4 ima potencial postati osrednje mladinsko zbirališče, ne glede na možnosti izgradnje Centra LokalPatriot drugje.

(foto Jaka Šuln)

Za zdaj Klub ostaja na prvotni lokaciji – Novi trg 6 – in zadnji dogodki nakazujejo, da bo tam ostal še nekaj časa. Govori se celo o vračilu kupnine in iskanju novega kupca propadajoče stavbe. Upam, da bo (novi) investitor kmalu našel skupni jezik z Mestno občino Novo mesto, predvsem pa s stroko in civilnimi pobudami. Rok za oddajo razpisa na Uradu za RS se namreč nezadržno bliža.

Pred kratkim sem slišal anekdoto o prvi resni študentski mednarodni izmenjavi v Novem mestu. V sredini devetdesetih let je DNŠ obiskala delegacija iz Nemčije. S seboj so, kot se za obisk postsocialistične države spodobi, prinesli tudi finančno pomoč – 500 takratnih nemških mark. Dobro desetletje kasneje so mednarodne delegacije nad Skupino DNŠ navdušene. Roko na srce, navdušene so nad celotnim sistemom študentskega organiziranja in »študentsko državo« v državi. Namesto da bi Slovenija dobro prakso izvažala v evropske integracije, jo zavira in duši. Upam, da se virusa ne bodo nalezle tudi lokalne skupnosti. In, da, vsaka povezava z dejanskimi dogodki ali osebami je namerna.