Pevski zbor je ob očitnem osebnem navdušenju pevcev služil pretežno za vokalno spremljavo, le redko je dodal poudarke.

 Foto Rasto Božič

Kot so napovedovali, so v letu praznovanja petintridesetletnice tudi storili. Mešani pevski zbor Krka se je na odru predstavil ob Vladu Kreslinu in njegovima zasedbama, Malimi bogovi ter Beltinško bando.

Kreslina in MePZ Krka je pričakalo hvaležno in vnaprej pripravljeno občinstvo, ki je v razprodani dvorani dobilo to, po kar je prišlo. Obilo Kreslinovih uspešnic, nekaj zborovske podpore, prijeten večer in nič več drugega. Kreslin sicer te dni predstavlja svojo svežo ploščo Cesta, a kot kaže, je na novomeškem koncertu dal prednost starim uspešnicam in sodelovanju z zborom.

Koncert je potekal pod geslom Preko Mure, preko Krke – do neba, po slišanem pa se je razlil precej enostransko. Čeprav naj bi dal poudarke obema rekama, se je pretakal skozi tolmune močno prepoznavne Kreslinove glasbe. Pevski zbor je ob očitnem osebnem navdušenju pevcev služil pretežno za vokalno spremljavo, le redko je dodal poudarke, kot recimo v izvedbi pesmi Vsi so venci vejli. Kljub nekaterim bolj ali manj posrečenim solističnim vložkom posameznih Krkinih pevcev je deloval kot neizrabljena pevska masa. Prispeval ni kaj posebnega lastnega, dolenjsko ali Krkino prepoznavnega. Glasbeni tok se je dotikal le Kreslinovih uspešnic, tako zgodnjih kot iz obdobja Martina Krpana in solo razcveta. Izvedba Malih bogov je bila po pričakovanju zanesljiva, na trenutke doživeta, Kreslin pa je vešč nastopov in spogledovanja z občinstvom, ki mu je, tako rekoč, z zborom vred jedlo z dlani.

Navdušenju ni bilo konca. Veliko je bilo skupnega petja, povzemanja pripevov, ploskanja, skratka večer, kot ga novomeško občinstvo različnih generacij v tako kakovostni izvedbi ni pogosto deležno. To je bila tudi svetla stran koncerta in sodelovanja. Kljub temu bi zahtevnejše uho pričakovalo več izvirnosti, kakšno presenečenje, Kreslinovo izvedbo pesmi z dolenjskim pečatom in zborovsko nadgradnjo znanega sporeda. Nasprotno je vse delovalo na ravni ponovitve, večkrat slišanega, predvidljivega in na žalost neizrabljenega.

Ocena: 3

Rasto Božič - zadnje objave

• Dovolj je političnih komisij! - 19. 8. 2009
• Preša: Konec stoletja, začetek tisočletja (Antologija bosanske kratke proze, Goga 2009) - 23. 6. 2009
• Portret: Tomaž Grdin - 22. 6. 2009
• Preša: Dan D, Ure letenja za ekstravagantne ptice, Kif Kif 2009 - 9. 6. 2009
• 20 let Rasti: Skupinski podvig, ki ne bi smel zastati - 1. 6. 2009

• [+]na vrh
• Natisni članek