Rezultati raziskave o uporabi dovoljenih in prepovedanih drog med mladimi v Mestni občini Novo mesto: Mladi in droge v naši občini

Mladostnik, ne glede na svoje uporniško vedenje v obdobju odraščanja, še vedno globoko v sebi najbolj zaupa in se opira na svoje starše.

Droge – pojem, ki pri ljudeh prebudi paleto mešanih misli in občutkov, so vedno bile in bodo obvezni spremljevalec vsake kulture naše civilizacije. Vedno privlačne tistim, ki se hote ali nehote znajdejo na robu družbe, delujoč kot uteha za nezadovoljiv odnos s samim seboj in z drugimi. Nabor ponudbe najrazličnejših drog je iz dneva v dan bogatejši, nove vrste predvsem sintetičnih drog kljub prepovedim, grožnjam kazni stroge zakonodaje in krutim posledicam rastejo kot gobe po dežju.

Droge so neuničljive, nekatere celo eden temeljnih elementov naše kulture, zato nam ne preostane drugega, kot da do njih vzpostavimo jasen in zrel odnos, ki nas bo varoval pred prebegom v umetne užitke in sladko iluzijo, ki na koncu vedno vodi v osebnostno osiromašenje in nesrečo v medosebnih odnosih.

Približati se dejanski sliki o uporabi drog v Novem mestu

Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti – LAS Novo mesto, ki kot strokovno posvetovalno telo župana združuje 35 članov, predstavnikov lokalnih ustanov in organizacij s področja dela s človeškimi viri, je v drugi polovici leta 2007 izvedla raziskavo o uporabi drog med mladimi v novomeški občini. Raziskavo je v celoti financirala Mestna občina Novo mesto, osnovni namen raziskave pa je bil približati se dejanski sliki o prisotnosti dovoljenih in prepovedanih drog v življenju mladega človeka, kakor tudi narediti vpogled v njegov odnos do drog. Od rezultatov raziskave si v LAS obetamo, da nam ti nakažejo smeri učinkovitejšega preventivnega delovanja med mladimi po šolah ter izven nje, kar tudi je naša osnovna dejavnost.

Raziskava je zajela 475 anketirancev, od tega 177 osnovnošolcev (zadnja triada), 187 srednješolcev ter 111 študentov. Vsi anketiranci so občani novomeške občine, od tega jih 55 % prebiva v mestu in 45 % na podeželju. Naj povemo še, da je bilo razmerje med spoloma uravnoteženo (45 % moških in 55 % žensk). Strokovnjaki ugotavljalo, da je pri mlademu človeku stik s prvo drogo velikokrat ključnega pomena, saj gre za pomembne trenutke razvoja stališč in kritične presoje mladostnika do učinkov omame. Rezultati so razkrili, da 20 % anketirancev sicer še nikoli ni poskusilo nobene droge, je pa alkohol tista droga, s katero se je prvič v življenju srečalo 58 % mladih. Sledi izkušnja s tobakom (cigarete), ki ga je kot prvo drogo zaužilo 17 % mladih. Kanabis (marihuana in hašiš) se kot prva droga pojavlja poredko (1,9 %), pri 6,4 % anketirancev pa so bile prva droga v življenju druge prepovedane droge (heroin, kokain, ecstasy …).

Občutljivi obdobji: vstop v srednjo šolo in začetek študija

Da mladostniki vzporedno z odraščanjem tudi vse bolj posegajo po drogah, je potrdil podatek, da nikoli ni poskusilo nobene droge 37 % osnovnošolcev, le 14 % srednješolcev in še manj (3,6 %) študentov. Kaže, da gre za dve občutljivejši obdobji, v katerih poseganje po drogah sunkovito naraste: to so prva leta srednješolskega izobraževanja ter kasneje prehod iz srednje šole v višje oblike izobraževanja. Večja pozornost izobraževalnih sistemov na ti dve občutljivi prehodni obdobji bi bila dobrodošla in preventivno zelo učinkovita.

Radovednost – najpogostejši razlog za drogiranje

Rezultati raziskave so tudi razkrili, da mladi prvič drogo poskusijo največkrat iz radovednosti (42 %), sledi želja po zabavi (39 %), le nekaj pa jih namensko išče pijanost oz. zadetost (3,4 %). Zabava je pomembna sestavina naših življenj, pri mlademu je potreba po zabavi še toliko bolj izrazita. Preprosto spoznanje je, da sta omamljenost in zabava pri mladostniku tesno povezana pojma, kar odpira preventivni izziv za skupino LAS; to je pomoč mlademu človeku pri odkrivanju zdravih načinov zabave brez drog. Na razmišljanje v tej smeri opozarjajo tudi mladi sami, ki so v anketi navedli, da med aktivnosti, ki bi jih lahko odvračale od uporabe drog, sodijo ravno zabave brez drog, razne športne aktivnosti ipd. Želijo si tudi več javnih prostorov z računalniki, internetom in tudi kulturnih in umetniških aktivnosti. Naj tu poudarimo vidik samoorganizacije, ki bi mladostnika aktivno pritegnil v participacijo pri posameznih aktivnostih, za razliko od relativne neučinkovitosti najrazličnejših aktivnosti (ponudba zadnjih je še prevelika!), ki jih že vnaprej zrežirajo odrasli ter kot takšne ne predstavljajo ustvarjalnega izziva, kar običajno pritegne mladega duha k kreativni udeležbi.

Mladoletniki kljub zakonskim prepovedim pijejo v gostinskih lokalih

Da je vzgojni učinek besednih naukov ter življenjskih napotkov mlademu človeku relativno šibak v primerjavi z močjo zgleda, potrjujejo tudi podatki, da je povprečna starost tistih anketirancev, ki so že kdaj pili alkohol, pičlih 11,6 let. Vprašamo se lahko, ali otrok pri teh letih zmore jasno razumeti in si zastaviti tanko mejo med zmernim in čezmernim uživanjem alkoholnih pijač. Izkazalo se je tudi, da 50 % mladih pije alkoholne pijače v baru ali gostilni, 19 % jih to počne doma, 8 % pa zunaj v parku, ob cesti ipd. Analiza pravi tudi, da kar 21 % osnovnošolcev in 70 % srednješolcev pije alkohol v gostinskih lokalih, pri čemer vemo, da so osnovnošolci in večina srednješolcev mladoletne osebe. In ker naj v gostinskih lokalih ne bi točili pijač mladoletnim osebam, lahko ugotovimo, da je dejansko stanje v velikem neskladju z namerami zakonodaje s tega področja, ki naj bi onemogočala mladoletnim pitje alkoholnih pijač po lokalih, diskotekah in v podobnih okoljih. Vsekakor je tu odprto široko in pomembno polje preventivnega delovanja za Lokalne akcijske skupine po vsej Slovenije, ki bi z ustreznimi pristopi lahko nagovarjale lastnike gostinskih obratov k odgovornejšemu vedenju pri točenju alkohola mladim.

Kanabis večinoma poskusijo pri 15-tih letih

Na področju prepovedanih drog se je pri kanabisu (marihuana in hašiš) izkazalo, da ga je 22 % anketirancev že poskusilo, med njimi 4 % osnovnošolcev, 24 % srednješolcev in 50 % študentov. Pri drugih prepovedanih drogah je odstotek precej nižji: ecstasy je poskusilo 5 % anketirancev, amfetamine (»speed«) 4 %, kokain 3 %, heroin pa 2 % mladih iz novomeške občine. Raziskava je potrdila tudi znano dejstvo, da se starostna doba mladih pri prvi uporabi prepovedanih drog iz leta v leto znižuje. Heroin in kanabis mladi v povprečju prvič zaužijejo že pri 15,5 leta, ostale prepovedane droge (kokain, ecstasy …) pa nekje pri 17 letih.

V novomeškem prostoru se med odraslimi srečujemo s precejšnjo stopnjo nestrpnosti in negativne označenosti do odvisnikov od prepovedanih drog. Strah in nezadostno razumevanje tovrstne problematike verjetno najbolj botrujeta takšnemu odnosu, v razmislek pa so nam lahko rezultati raziskave v delu, v katerem so bili mladi vprašani, kako dojemajo ljudi s težavami odvisnosti. 65 % jih je odgovorilo, da odvisnike dojemajo kot osebe, ki imajo težave in jim je treba pomagati. Očitno je, da se tovrstna empatija in razumevanje nekje na poti v odraslost v veliki meri izgubita.

Starši imajo pri preventivi ključno vlogo

Velik del mladih (83%) tudi trdi, da so dovolj poučeni o nevarnostih uporabe dovoljenih in prepovedanih drog. Največ o tem izvedo prek predavanj in pogovorov v šoli (65 %), nato prek različnih spletnih strani, zgibank in brošur ter šele na četrtem mestu prek družinskih pogovorov s starši. Zadnji podatek je zaskrbljujoč, saj naj bi nekatere raziskave jasno dokazovale, da imajo družine še vedno največjo preventivno moč in učinek pri osveščanju otroka o nevarnostih uporabe drog. Žal starši tega ne izkoristijo in prelagajo odgovornost na šole, te pa kljub preobilici preventivnih dejavnosti v zadnjem času ne dosegajo več želenih učinkov pri mladih. Mladostnik pač, ne glede na svoje uporniško vedenje v obdobju odraščanja, še vedno globoko v sebi najbolj zaupa in se opira na svoje starše.

Proti koncu naj poudarimo, da so rezultati te raziskave primerljivi z rezultati z ostalih lokalnih območij v Sloveniji. Vidno odstopanje od slovenskega povprečja je opaziti pri vprašanju o zadostnosti informiranja in ponudbe pomoči s področja zasvojenosti. 77 % mladih namreč navaja, da bi pristojne organizacije in ustanove v naši občini morale narediti več na področju informiranosti mladih o učinkih in posledicah ter nevarnostih uporabe drog. Kar 88 % jih navaja tudi, da manjka različnih programov pomoči, svetovanja in informiranja za uporabnike (uživalce) in odvisnike od dovoljenih in prepovedanih drog.

Pogled naprej

Rezultati raziskave me kot predsednika LAS Novo mesto in pristojnega v lokalni skupnosti za področje mladine in marginalnih skupin osebno močno nagovarjajo k temeljitemu premisleku, pa seveda tudi druge člane LAS, o iskanju učinkovitejših pristopih in strategijah v našem preventivnem in kurativnem delu na področju zasvojenosti. Aktivnosti, ki jih bomo zasnovali na osnovi dobljenih rezultatov raziskave, bodo vsekakor realnejše in, verjamem, plodnejše od visoko strokovnih teoretičnih pristopov, ki pa so ravno zaradi pomanjkanja stika z realnostjo dejanskih situacij velikokrat neučinkoviti in sami sebi namen. Čakata nas še poglobitev analize rezultatov in razprava, med katero bomo člani LAS skupaj s šolskimi svetovalnimi službami ter predstavniki študentskih organizacij zastavili preventivno strategijo dela z mladimi, ki bo upoštevala ugotovljeno stanje in mnenja mladih, izraženih prek predstavljene raziskave. In če upoštevamo, da je zasvojenost le ena od posledic nezadovoljujočih odnosov znotraj hitro rastoče kapitalistične družbe, je skrajni čas, da opustimo vsaj del sanjarjenja o novih materialnih ugodjih in drugih instant užitkih ter se poglobimo v oplemenitenje medsebojnih odnosov doma, v službi in socialnem življenju.

Katero prepovedano drogo si poskusil/-a prvo v življenju?

Povprečna starost pri prvi uporabi prepovedanih drog.

Pripis uredništva: Toni Kočevar je predsednik LAS Novo mesto.