Dolenjska ekologija

Varna pitna voda nam omogoča življenje in predstavlja enega izmed osnovnih pogojev zdravja. Čeprav je tako dragocena dobrina, jo prepogosto dojemamo kot nekaj danega.

Ekološke analize okolja nimamo

Na vprašanje, ali MO Novo mesto svoje gospodarske načrte usklajuje tudi z ekološkimi normami, ali preprosteje: če skrbi za čisto prihodnost Novega mesta, so iz županovega kabineta sporočili: »Mestna občina Novo mesto naj bi predvidoma v prihodnjem letu izdelala oz. naročila izdelavo Poročila o stanju okolja, ki je podlaga za pripravo Programa varstva okolja za Mestno občino Novo mesto, kot ga opredeljuje Zakon o varstvu okolja. Po sprejetju programa, ki vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, je mogoče pristopiti k izdelavi operativnih programov, s katerimi se razčlenijo cilji, usmeritve in naloge na posameznem področju ali za posamezno vprašanje varstva okolja.«
Tovrstne pereče problematike torej v Novem mestu še nimamo povsem pod nadzorom, saj je MO v začetku mandata bolj skrbela za razvoj in uspešnost mesta (na primer za razvoj turizma smo poskrbeli za splav na Krki, ki pa je po mnenju nekaterih z ekološkega vidika sporen).

Kakšna je »naša« voda?

Ljudje o tem, od kod prihaja voda, ki jo pijemo in kako je bila obdelana, vemo zelo malo. Dejstvo je, da so v Sloveniji različni viri pitne vode, med manj kvalitetne se uvrščajo viri s kraških območij, kamor spada tudi večina Dolenjske in Slovenije. Vode iz teh virov je treba pripraviti, da postanejo pitne. Viri vplivajo na kakovost tudi z vidika njihove razdrobljenosti. Praviloma bo kakovost slabša pri večji razdrobljenosti, ni pa nujno.

Pitno vodo v Sloveniji lahko primerjamo tudi glede na kvaliteto priprave. Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto Dušan Harlander: »S tega vidika lahko presojamo, kako uspešni so upravljalci vodovodov, ki so tudi odgovorni za pripravo pitne vode in za njeno zdravstveno ustreznost. Ocenjujem, da so profesionalni upravljalci (komunalna podjetja) primerljivo dobri in da imajo primerljivo dober uspeh. Uspeh je odvisen tudi od količine denarja. V Novem mestu je poleg dosedanjih oblik pripravljanja potrebna ultrafiltracija in kvalitetnejše razkuževanje (s klordioksidom) – kar novomeška Komunala tudi uresničuje.«
Na Dolenjskem je mnogo vodovodov, s katerimi ne upravlja profesionalni upravljalec. Z zares redkimi svetlimi izjemami je voda iz njih (t. i. vaški vodovodi) praviloma nepitna, potrebni varnostni ukrep je prekuhavanje. »Zato nenehno spodbujamo vse, da bi tudi te vodovode prevzeli v upravljanje profesionalno usposobljene organizacije, pa tudi, da bi se povezovali v večje sisteme,« dodaja Harlander.

V sklopu nadzora pitnih voda za leto 2006 na območju Dolenjske so bili trije vodovodi zdravstveno neustrezni (Kamenje, Vrhpolje in Globočec – ni v upravljanju Komunale Novo mesto), vodooskrba pa po raziskavah »ni bila varna« na 8 vodovodih. To pomeni, da je na teh vodovodih v času raziskav potekal neustrezen režim, prihajalo je do nenadzorovanih izgub vode, morebitne zdravstvene neustreznosti ali pa da na njih niso bili vzpostavljeni ustrezni varstveni pasovi (kar pomeni povečano možnost onesnaženja).

Kje hitro nastopijo dodatne težave?

1. Četudi priteka v objekt zdravstveno ustrezna pitna voda, se lahko v hišnem omrežju (to je napeljava v hiši, bloku …) njena kakovost poslabša.
2. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijske namene v območju varstvenih pasov okoli virov pitne vode.
3. Poseben problem je odvajanje odpadnih vod (ki jih je toliko, kolikor je porabljene vode) in seveda meteorna voda.
4. Naslednji problem je še vedno velik delež vodovodne napeljave iz (v veliki meri dotrajanih) salonitnih cevi, ki vsebujejo škodljiva azbestna vlakna.

Po mnenju ZZV NM: »Javnozdravstveni interes na tem področju bi moral biti večji in usmerjen v čimprejšnje reševanje tovrstne problematike.«

Kaj pa zrak?

Kakovost zraka neposredno vpliva na naše zdravje, zato so raziskave onesnaženja zraka v mestih – in ukrepi za boj proti onesnaževanju in omejevanju tega – zelo pomembne. Na ZZV Nm »občasno podajo predlog, da bi občine izdelale kataster obremenjenosti zraka, vendar praviloma ni posluha.« Tovrstne raziskave naj bi vsaj na vsakih nekaj let naročila država (ARSO), vendar teh podatkov za Novo mesto ni.

Obveznosti občine so predvsem »oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in urejanje in čiščenje javnih površin.« Tovrstnih raziskav torej ni v obveznem repertoarju naročil MO NM, zakaj pa konkretnih podatkov za naš okoliš ni mogoče najti na spletni strani agencije republike Slovenije za okolje, pa bo treba še raziskati. Mogoče o tem že v naslednjem Parku.

Zakaj je voda pomembna?

Pri vsakem srečanju z vodo se moramo zavedati, da je njena trenutna funkcija le del kroženja v naravi. Del tega kroženja poteka tudi v našem telesu, naših domovih, tovarnah … S kroženjem voda prenaša in razširja po živem in neživem svetu tudi nevarne snovi; tako prihajamo v stik z raznoraznimi škodljivimi elementi in mikroorganizmi.

Ljudje so prevzeti ob velikih ekoloških projektih, kjer se kot glavni problem omenjajo masovne emisije toplogrednih plinov, večanje ozonske luknje in izginevanje nafte. Med takim globalnim razmišljanjem pa pozabljamo na lastne probleme in nevede sami sebe zastrupljamo, in to kar pri sebi doma, udobno zleknjeni v naslanjaču. Medtem ko bi lahko (primer) z ustreznim sortiranjem odpadkov poskrbeli za njihovo reciklažo, jih rajši zapeljemo na Leskovec. Ali bolje rečeno: pod Leskovec. Vsi pa vemo, da so voda, zrak in prst neločljivo povezani.

Kdo je še vedno največji onesnaževalec okolja? Vsaka gospodarska in industrijska rast je pogojena z izpusti okolju škodljivih snovi in pusti določene sledove na okolju. Recimo, problem preteklosti je bil Revoz (nekdanji IMV) s svojo lakirnico. Hlapna organska topila in razredčila predstavljajo velik problem za zrak. Včasih so v okolici večjih lakirnic šteli število pik laka na določeni površini.

Se pravi, so (bile) te stvari povsod okrog nas, na naši solati, paradižniku in v nas. K sreči je, poleg nekaterih slabih stvari, razvoj prinesel tudi strožje ekološke standarde.
Dejavnikov, ki vplivajo na to, ali pijemo dobro vodo ali živimo v čistem okolju ali dobro skrbimo za prihodnost, je veliko. Nekaj pa drži kot pribito: vsak posameznik mora storiti vse, kar je v njegovi moči, da bodo razmere čim boljše.