Zadnji Novomeščan naj prosim ugasne luč!

ParkXtrem pišem že kar nekaj let in za potrebe tega pisanja sem naredil že marsikako neumnost, tudi nevarno in nepremišljeno, tokrat se bom za potrebe reportaže spremenil v Novomeščana. Kar pomeni, da bom postal prebivalec Novega mesta. V njem živel in delal, se zabaval, premikal iz gostilne v gostilno … Ojoj, pa saj to vendar že počnem! Že ves čas, boste morebiti porekli. Res je.

Ampak kar je na oblasti župan Alojzij Muhič in njegova ekipa, je življenje v našem lepem zaspanem mestecu postalo avantura. Kajti Novo mesto je v popolnem razsulu. Glavno mestno žilo, Kandijsko cesto, je nekdo čez noč zaprl. V ulici, kjer živim, zbegani obračajo veliki tovornjaki in avtobusi, mimo moje hiše se valijo nepregledne kolone v počasno pločevino ujetih ljudi z besnimi pogledi. Središče mesta prekopavajo ko nori, pa ne zaradi hitrosti, le kakšnega pametnega načrta nimajo, pa malo cikcakajo po pločnikih. Pri Tušu tudi nekaj čarajo, so celo semafor postavili, ki promet izmenično sprošča, a kaj, ko kakšnega delavca ni videti v bližini. So zaprli, ker bodo enkrat mogoče kaj prekopali …

Tekmovali smo na nekakšnem lepotnem tekmovanju mest in dobili nekakšno plaketo. Kot kolateralno škodo smo fasali še cvetlične lončke na Kandijskem mostu, pa nekaj časa nismo mogli voziti in hoditi mimo APT-a, ker so za potrebe lišpa preplastili asfalt. Samo tam, ker kam drugam komisija menda ni šla. Zdaj opazujem po tem novem asfaltu zarisane nekakšne črte, prepričan sem, da bodo spet kopali! Saj bi kot človek, ki živi v Novem mestu, lahko še pisal in pisal, a ne bom, ker je naš župan v svoje močne roke končno zagrabil vajeti in bič. Stopil je do šefa nekaj več kot sto metrov dolgega gradbišča na Kandijski cesti.
»Mojster, kdaj pa mislite končati in odpreti cesto, da bodo moji vaščani spet lahko prosto pretakali se po mestu?«
»Gospod župan, dobro, da ste vprašali, smo najprej mislili, da bomo potrebovali samo 7 mesecev, a se je izkazalo, da je 10 metrov ceste od obnavljajočih se stodevetinsedemdesetih bolj zahtevnih, kot smo mislili, kar posledično pomeni, da se bo zadeva verjetno tudi malce, samo malenkostno podražila …«
Je naš vrli župan zajel sapo in zarohnel: »Takole se bomo zmenili – cesto boste odprli v enem mesecu, ceno boste prepolovili, v občinski proračun pa boste nakazali recimo pol milijona evrov, ker živite na račun našega mesta, uporabljate mestno infrastrukturo …«
Ga gradbenik prekine: »Lojze, pa ti se hecaš!«
»Seveda se ne. Če v enem mesecu ne končaš, te napodim s policijo, posel bo končal nekdo drug. Pa še plačal ti ne bom. Me boš tožil, se bom pritožil, zavlačeval, čez deset let morda dobiš denar. Vmes pa nobenega posla z občino več. Je vse jasno?«
In je gradbenik s sklonjeno glavo zrl za našim županom, ki se je odpravil do drugega gradbinca, ki se pripravlja riti po povsem novem asfaltu.
»Poslušaj, škis, pred dvema mesecema je bila cesta zaprta in povsem prekopana, zakaj nisi takrat položil v zemljo, kar se pač namenjaš položiti?!«
»Gospod župan, takrat še nismo vedeli, da bomo po celem mestu vlekli optični kabel, mi delovne načrte za projekte, ki so cenejši od 55 milijonov evrov, delamo samo za tri tedne vnaprej …«
»No, takole ti bom rekel – ker vsaka zapora cesta vznejevolji moje vaščane, se tega kar se da izogibamo, če že moramo zapreti, potem se takrat naredi VSE! In se po tej cesti potem ne rije NAJMANJ sedem let. Jasno?«
Dobro, tele farse se mi niti pisati ne da več naprej. Ker vsi vemo, da našega župana (kljub vsej obilnosti) ni toliko v hlačah in se v našem mestu lahko počne, kar se komu zljubi. V Ljubljani, od koder je zgornji primer odločnega župana, pač ne, ker tam je Janković. Dobro, Ljubljana je prestolnica in Janković samo eden, boste porekli, a Novo mesto sodi med najbogatejše slovenske občine. Med največjimi sto podjetji imamo trikrat več predstavnikov kakor recimo Celje. Ste bili zadnja leta kaj na Štajerskem? Potem veste, o čem govorim! A, pravzaprav, zakaj bi primer iskali tako daleč? Ste se zadnja leta peljali kdaj čez Šentjernej ali Škocjan? Ste? No, potem vam je spet vse jasno …
Morda bo kdo porekel, da županu s svojim pisanjem delam krivico. Morda. Ampak tristo kosmatih medvedov, človek ne zna spraviti v red niti svojega šoferja! Človeček, ki mora za opravljanje svojega dela poznati samo prometne predpise (ne pa recimo znati angleško, rešiti kakšno matematično enačbo, vreči smeti v koš za odpadke …), vestno parkira županovo službeno vozilo sredi ceste, ne pa na zanj rezervirano parkirno mesto. Pa le volan bi moral zasukati, to pa menda zna, saj je vendar šofer! Občani to opazujejo in bentijo čez župana, ta se mu pa ne upa reči, naj vozilo zapelje v zanj rezerviran in vedno dostopen parkirni boks?! Saj je vendar njegov šef, lahko in mora mu ukazati! Če že takšne malenkosti ne more rešiti, kako naj se človek pogovarja s premetenimi gradbeniki, ki ga, POZOR!, kot soinvestitorja pozabijo obvestiti, da mu bodo zaprli glavno mestno cesto!?
Pa da ne bom preveč črnogled, na koncu občino in župana tudi pohvalimo. Res je, da ljudje za pot v službo in domov porabijo trikrat več časa kot pred zaprtjem glavne ceste, a se je občina spoprijela s problemom. Na vseh glavnih križiščih namreč zadnje dni opažam študente, ki vestno beležijo število avtomobilov …
Novomeška oblast je neumna in nesposobna, dobro pa je, da so vsaj leni! Kaj bi šele bilo, če bi bili pridni … Res, Novomeščani lahko le upamo, da bo do volitev župan še naprej počival, ker če pljune v roke, si bomo lahko le zaželeli, da nas napadejo kuga, kolera, kobilice, kakšen potres in povodenj, pa še Sodoma in Gomora hkrati, ker potem nam bo vsaj bog pomagal …
Vsem Nenovomeščanom, ki mislijo, da pretiravam, predlagam v branje http://tomazlevicar.blogspot.com in pa seveda www.park-on.net, a toplo polagam na srce, naj se mu tisti s slabšim srcem raje izognejo, ostali pa naj ne berejo pred jedjo ali pred spanjem.

PakjesoenotezdruženihnarodovkojihčlovekrabiŠini

Foto Jure Švent