Odziv na prispevek Andreja Goloba

Prispevek Andreja Goloba je bil objavljen v Parku, št. 2, oktober 2007. A. Golob se je tam odzval na članek Mitje Sadka, ki je bil objavljen kot odziv na serijo prispevkov o Venetih Alekseja Metelka v rubriki Četra dimenzija (Park, september 2006 – junij 2007). Objavljamo odgovor  Mitje Sadka.

Moram priznati, da me odziv na moj prispevek o venetski teoriji, ki ga je napisal Andrej Golob, ni kaj dosti presenetil. Najprej me ni presenetil zaradi svojega osebnega tona, tega rednega spremljevalca gorečnežev, ki le stežka dlje časa vzdržijo pri stvari in se bolj kot s temo ukvarjajo s človekom. Kako bi si sicer lahko razlagali že uvodno, prav brezsramno potvorbo, da “dostojanstveno sprejemam drugačno mnenje, medtem pa v sebi že tiho snujem protiofenzivo in, brž ko se mi ponudi primeren trenutek, ustrelim ter elegantno pobijem nasprotne argumente.” Če bi Andrej Golob bral pozorno, bi lahko prebral samo o mojem občudovanju takšnih ljudi in ne mene samega, ne pa da si že uvodoma zapravi kredibilnost s podtikanjem očitka samohvale. Prav tako sporna je njegova docela samovoljna interpretacija sintagme “sprejemati drugačno mnenje”, okoli katere zgradi pravo majhno disertacijo. Če bi Andrej Golob bral pozorno, bi iz konteksta zlahka razbral, da “sprejemati drugačno mnenje” tu ne pomeni nujno brezpogojno strinjati se z njim, ampak ga spoštovati in upoštevati pri nadaljnjem razmisleku o sami stvari. Toliko o kukavicah. Ni me presenetilo tudi nič kaj izvirno ponavljanje zgodb o bahavosti zgodovinopisne stroke, ki deluje s pozicije moči. Tej stokrat pogreti in neokusni juhi manjka predvsem soli. Prav smešno je, da se v tem stoletju, ki omogoča popolnoma svobodno izmenjavo (tudi strokovnih) mnenj, še kdorkoli sklicuje na nemoč. Pristaši venetske teorije, ki je bila v znanstveni literaturi že davno tega večkrat povsem zavrnjena (lamentacije o ignoriranju nasprotnih argumentov so navadna puhlica), znova in znova užaljeno posegajo po teoriji zarote, ki naj bi jo pripravila naduta stroka. Mogoče je preveč predrzno namigniti, ampak vendar: ali se venetologi po več kot stoletju njenega obstoja ne bi morali končno vprašati, ali njihovo sklicevanje na pozicijsko nemoč v resnici ne kaže le na nemoč njihovih dokazov? Kajti govoriti o bahavosti stroke in obenem zanemariti vse, kar so zgodovinopisna, jezikoslovna in arheološka znanost v tej problematiki dognale, je milo rečeno predrzno. Toliko o napuhu. Še manj presenečenj pa mi je ponudil način, kako se je Andrej Golob lotil dokazovanja venetske teorije. Njegovo pisanje bi lahko namreč služilo kot šolski primer tega, kaj se zgodi, ko po hribih in dolinah zgodovinopisja vandra sicer goreč, a metodološko slabo opremljen ljubitelj častitljive Klio. Da ne bom bralca preveč utrujal in se preveč ponavljal, se bom osredotočil le na dva najbolj eklatantna metodološka kiksa, ki so si ju privoščili venetologi in posledično tudi Andrej Golob. S tem nameravam polemiko tudi zaključiti.

Glavna napaka, ki jo delajo venetologi in ki jo Andrej Golob nekritično ponavlja, izhaja iz bistva njihove teorije, to je iz dokazovanja, da se v venetskih napisih skriva slovenščina. Lahko bi rekli, da venetska teorija s tem stoji in pade. Branje venetskih napisov s pomočjo slovenščine ne zdrži nobene resne kritične presoje. Celotna jezikoslovna znanost (ki seveda ni samo slovenska, ampak mednarodna!) tovrstne poskuse argumentirano zavrača. Motivirano iskanje slovenščine v teh napisih, pri čemer je rezultat že vnaprej znan, je – kot sem že dejal – obratno od vsakega resnega raziskovanja. Venetologi s pomočjo slovenščine razumejo tudi mnoge toponime na območju Alp, v krajih, kjer Slovani niso nikoli živeli. Pri tem pa pozabljajo na osnovno pravilo, da je sklepanje zgolj na podlagi ugibanja etimologij krajevnih imen, ki ni podprto z drugimi neodvisnimi zgodovinskimi viri, brez vsake vrednosti. Jezikoslovec evropskega ranga Fran Miklošič je na to opozarjal že leta 1872, ko je zapisal, da se lahko neko krajevno ime razglasi npr. za slovansko samo v tistem primeru, če se da neodvisno od tega ugotoviti, da so na tem kraju Slovani tudi res živeli. Nato Miklošič še doda, da bi sicer lahko za slovanski imeni razglasili tudi arabski mesti Meko in Medino. Sam pa sem se posebej zabaval, ko sem prebiral reakcijo Andreja Goloba na moje ljudsko etimologiziranje krajevnega imena Piran. Veseli me, da je tudi on videl v tej etimologiji neumnost. Žal mi je le, da moje “kukavičje metode”, ki seveda ni nič drugega kot staro dobro sklepanje po analogiji, ni razumel kot povsem resen poskus, da bi pokazal, kako etimologizirajo venetologi. In ker Golob ni dokazal, da je moja analogija napačna, pač pa je vse skupaj preprosto označil za neumnost, ostaja neumnost venetološke metode povsem nedotaknjena. Glede na to, da Andrej Golob trdi, da se z ljudsko etimologijo vsega ne da razložiti, marsikaj pa, upravičeno sklepam, da tega pojma ne razume. Mar ne ve, da ljudska domišljija nima meja? Pravi tudi, da bi pametno govoril, če bi lahko argumentirano ugovarjal ljudski etimologiji? Ljudski etimologiji se preprosto ne ugovarja. Zakaj že ne?

Naj torej povzamem posledice prvega kiksa: ker ne obstajajo nobeni pisni ali materialni zgodovinski viri, ki bi neodvisno od venetološkega etimologiziranja nedvomno dokazovali, da so Slovani, imenovani Veneti, živeli na našem ozemlju že davno pred prihodom “rimskih okupatorjev”, se ta teorija razpoči kot milni mehurček. Je zgolj navadno ugibanje brez prispevka k ugotavljanju zgodovinske realnosti. Ugibanje pa je očitno glavno metodološko orodje Andreja Goloba, saj pravi, “da se uganka včasih reši s pomočjo spreminjanja robnih pogojev.” Zgodovine se ne ugiba, ampak se jo preučuje.

Druga večja zmota v postopku približevanja zgodovinski resnici je cel niz nedopustnih anahronističnih primerjav. Presojati zgodovino s pojmi moderne dobe je navadno posiljevanje zgodovine s sedanjostjo. Vsako obdobje zgodovine je treba presojati z merili tistega obdobja, sicer te lahko takšno poljubno prenašanje zgodovinskih zakonitosti zavede v napačno sklepanje. Potem streljamo takšne kozle, kot je starorimska raznorodovalna okupacija v stilu fašistične politike, ki naj bi pobila tiste, ki so znali pisati v venetščini, tako dobimo Slovence, ki so kljub tisočletni nemški nadvladi ohranjali identiteto na tak način kot Judje ali Baski, se soočamo z nacionalno identiteto antičnega ljudstva Venetov. Identiteta je v zgodbi o Venetih sploh ključni pojem, ki ga Andrej Golob uporablja napačno. Ko pravi, da je govorjenje o tem, da Slovencev pred 300 leti še ni bilo, ponavljanje definicij brez razumevanja, se očitno boji, da bi mu nekdo vzel Slovence. Naj ga potolažim. Ljudje, iz katerih smo Slovenci kot narod nastali, so vsekakor na tem prostoru živeli, vendar si niti niso rekli Slovenci niti se niso čutili za Slovence. Kaj pa je identiteta, če ne to, kako imenuješ samega sebe in kako se občutiš v odnosu do svojega okolja. Kdor trdi, da je obstajala nacionalna identiteta že v srednjem veku ali celo v antiki, ni očitno še nič slišal o nacionalnih gibanjih, ki so rodila moderne narode. Občutka pripadnosti narodu, ki se je oblikoval postopoma v času po Napoleonovih panevropskih vojnah, prej ni bilo niti pri Slovencih niti pri večini ostalih evropskih narodih. Tudi prebivalec dežele Saške v 16. stoletju se ni imel za Nemca, ampak za deželana svoje Saške. Prebivalec Sicilije v istem času ni imel enakega nacionalnega občutka kot prebivalec Benečije, se pravi italijanskega. Ravno tako ne drži Golobovo popolnoma zgrešeno sklepanje, da “po tej logiki tudi slovenskega naroda pred osamosvojitvijo ni bilo”. Saj vendar ne trdim, da je slovenski narod nastal šele z osamosvojitvijo, ampak dokončno in najkasneje v 19. stoletju. Andrej Golob nadalje zatrjuje, da so se Rimljani (verjetno s tem misli romanizirane prebivalce) umikali pred “raznimi roparskimi tolpami”. Zanima me, kateri viri omenjajo te roparske tolpe v konkretnem času propadanja škofij. Nadalje me zanima, od kod mu dokaz, da so prav te omenjene tolpe pustile med avtohtonim prebivalstvom svoj genetski odtis. Ali pa je mogoče to še eno v vrsti številnih mnenj, ki niso podprta s prav nobenim dokazom? Divjanje teh roparskih tolp Golob primerja s tolpami iz nedavne vojne v Bosni in na Hrvaškem. Primerjati razmere v Bosni in na Hrvaškem, kjer so oborožene enote ene narodnosti popolnoma demolirale cerkve (oz. mošeje) kot najbolj vidne in mogočne simbole narodnosti, z razmerami ob koncu antike, ko naj bi “razne roparske tolpe” uničile cerkveno organizacijo, je zopet grd anahronizem. V očeh antičnega “barbara” je bila cerkev samo kraj, ki ga pleni zaradi bogastva (če je to seveda sploh obstajalo), ne pa simbol sovražnega naroda, ki ga je treba izkoreniniti. Imeti moraš bujno domišljijo, da bi verjel, da so razne neimenovane in v virih neobstoječe roparske tolpe ne le uničile cerkveno organizacijo, ampak tudi celotno (mestno) civilizacijo in s tem korenito za celotni prihodnji razvoj spremenile način življenja v tem prostoru. Dežela, v kateri so bila mesta središča gospodarskega in političnega življenja, se je čez noč spremenila v deželo vasi. Do nastanka prvih mest v notranjosti današnje Slovenije bo minilo še dobrih 700 let! Tako korenite spremembe pač ne moremo pripisati skrivnostnim roparskim tolpam. Če torej povzamem še posledice drugega kiksa: lahkotno in nepremišljeno prenašanje modernih vidikov življenja nazaj v zgodovino ponuja venetologom in Andreju Golobu izkrivljeno sliko preteklosti, seveda takšno, kot jo želijo videti sami. Takšna metoda pri raziskovanju zgodovine pa je popolnoma nesprejemljiva.

Za konec naj mi bo dovoljena še ena Spenglerjeva misel, ki se dotika mojih dvomov, ali naj sploh napišem ta odgovor. Rastlina živi in za to ne ve. Žival živi in za to ve. Človek se čudi svojemu življenju in sprašuje. Toda odgovora tudi človek ne more dati. V pravilnost svojih odgovorov lahko le verjame in v tem pogledu ni med Aristotelom in najbednejšim divjakom prav nobene razlike. Tudi midva z Andrejem Golobom lahko v pravilnost svojih odgovorov samo verjameva.

  • Meski

    JORDANES- Venedos, Venetos, Vindos Seo Sclavos

  • Meski

    JORDANES- Venedos, Venetos, Vindos Seo Sclavos

  • Meski

    Florin Curta, medievalist in arheolog, v svoji knjigi The Making of the Slavs podaja kritične ugotovitve, ki bi lahko bile nov standard za nadaljne raziskave Slovanov. V svojem delu med drugim tudi kritično obdela koncept migracije v zgodnjem srednjem veku.
    Citirati pa velja predvsem naslednje odlomke:
    »Our present day knowledge of the origin of the Slavs is, to a large extent, a legacy of the 19th century. A scholarly endeavor inextricably _link_ed with forging national identities /…/«
    »Naše sedanje poznavanje izvora Slovanov je v veliki meri zapuščina 19. stoletja. Prizadevanje učenjakov /je/ zapleteno povezano s ponarejevanjem narodnih identitet / …/.«
    »Instead of a great flood of Slavs coming out of the Pripet marshes, I envisage a form of group identity which could arguably be called ethnicity and emerged in response to Justinian’s implementation of a building project on the Danube frontier and in the Balkans. The Slavs, in other words, did not come from the north, but became Slavs only in contact with the Roman frontier.«
    »Namesto velike poplave Slovanov, prihajajočih iz Pripjatskih močvar, si predstavljam obliko skupinske identitete, ki je ne moremo nesporno imenovati etnija, in se je pojavila v odgovor na Justinijanovo izvršbo gradbenega projekta na meji z Donavo in na Balkanu. Z drugimi besedami Slovani niso prišli iz severa, ampak so Slovani postali šele ob stiku z Rimsko mejo.«
    Ne dvomi pa tudi v del Jordanesovega poročila, ko (vsaj za baltske Venete) pravi: »Archeological research has already provided an enormous amount of evidence in support of the idea that the Venethi were Slavs.«
    »Arheološke raziskave so priskrbele že velikansko količino dokazov v podkrepitev ideje, da so Venethi bili Slovani.«

  • Meski

    Florin Curta, medievalist in arheolog, v svoji knjigi The Making of the Slavs podaja kritične ugotovitve, ki bi lahko bile nov standard za nadaljne raziskave Slovanov. V svojem delu med drugim tudi kritično obdela koncept migracije v zgodnjem srednjem veku.
    Citirati pa velja predvsem naslednje odlomke:
    »Our present day knowledge of the origin of the Slavs is, to a large extent, a legacy of the 19th century. A scholarly endeavor inextricably _link_ed with forging national identities /…/«
    »Naše sedanje poznavanje izvora Slovanov je v veliki meri zapuščina 19. stoletja. Prizadevanje učenjakov /je/ zapleteno povezano s ponarejevanjem narodnih identitet / …/.«
    »Instead of a great flood of Slavs coming out of the Pripet marshes, I envisage a form of group identity which could arguably be called ethnicity and emerged in response to Justinian’s implementation of a building project on the Danube frontier and in the Balkans. The Slavs, in other words, did not come from the north, but became Slavs only in contact with the Roman frontier.«
    »Namesto velike poplave Slovanov, prihajajočih iz Pripjatskih močvar, si predstavljam obliko skupinske identitete, ki je ne moremo nesporno imenovati etnija, in se je pojavila v odgovor na Justinijanovo izvršbo gradbenega projekta na meji z Donavo in na Balkanu. Z drugimi besedami Slovani niso prišli iz severa, ampak so Slovani postali šele ob stiku z Rimsko mejo.«
    Ne dvomi pa tudi v del Jordanesovega poročila, ko (vsaj za baltske Venete) pravi: »Archeological research has already provided an enormous amount of evidence in support of the idea that the Venethi were Slavs.«
    »Arheološke raziskave so priskrbele že velikansko količino dokazov v podkrepitev ideje, da so Venethi bili Slovani.«

  • Meski

    HISTORICAL QUOTES
    Homer (9th century B. C.) records in Iliad[1] the Veneti in Paphlagonia as Enetoi (the Greek did not know the letter v).
    Herodotus, historian (5th century B. C.), writes about Illyrian Veneti, about Veneti living around the lower stream of the Danube, and finally about Veneti inhabiting the Northern Adriatic territory.[2]
    Polibus (2th century B. C.) added to the description of events during the years 219 to 146 B. C., following: »The land to the Adriatic coast was mastered by another, very old folk, named Veneti … They speak a different language as the Celts, but what their habbits and their clothing is concearned, they differ from them only slightly /…/ Veneti and Gonomani were persuaded by Roman representatives, to join the Romans«.[3]
    Demetrius of Scepsis, grammarian, archeologist (2nd century B. C.), mentions the capital of the Veneti (Enea) in Troas (Asia Minor).[4]
    Strabo, historian, geographer (1st century B. C.), designates the (V)eneti in Paphlagonia as the major tribe moving towards Thrace (nowadays territory of Bulgaria) after the fall of Troy (Asia Minor).[5]
    Julius Caesar, historian (1st century B. C.), reports about the Veneti living in Gaul (Brittany).[6]
    Titus Livy, historian (1st century B. C.), describes how Veneti came up to the coasts of the (northern) Adriatic, also mentioning the river “Timava”, which flows through the duskiness of the Škocjan caves (Slovene Ti(e)ma means the darkness).[7]
    Pliny the Elder (1st century B. C.) talks about an extensive land, named Eningia, where Sarmatians, Venedi, etc. lived. He also mentions the Venetulani in central Italy.[8]
    Tacitus, historian (1st century C. E.), places Veneti on the border of Suebia together with Peucinians, Sarmatians and Fenns.[9]
    Ptolemy, geographer (2nd century), mentions exceedingly large nations – the (O)venedi on the whole coastal region of the Venetic gulf (The Baltic sea).[10]
    Emperor Julian (4th century) presents evidence of Veneti, who settled in the proximity of Aquilea (Italy).[11]
    Jordanes, historian (6th century), notes a numerous nation of Veneti, populating the area between north of Dacia (now Romania) and up to the Visla delta (the Baltic sea), who call themselves Slavs and Ants. (»termini Venetorum qui et Sclavi dicuntur.«)[12]
    In Vita s. Columbani[13] (7th century) (the Alpine) Veneti, who call themselves Slavs, are recorded.
    In the Fredegarius Chronicle (7th century) we can read about the Slavs designated as Vinedi.[14]
    Adam of Bremen, chronicler (11th century), mentions an extensive land Sclavania, settled by Winulians, who used to be called Vandals. The land could have been ten times bigger then Sachsen, especially if we include Bohemians (Czechs) and Polians, since they are not distinguishable from each other, nor by their appearance, or by their language.[15]
    In Denmark (from latest 12th century and until the year 1972) the title “King of the Vends” (Latin Vandals) was used for enthroning Danish kings.
    Helmold, historian (12th century), records a vast Slavic country, where the ancient Vandals are now named Wends or Winulians.[16]
    Wincenty Kadłubek / Vincent of Cracow, historian (12th century), affirms that Poles used to be called Vandals.[17]
    Heimskringla, the Chronicle of Norwegian kings(12th century) mentions, that the Black Sea »divides three parts of the earth, from which is the eastern part called Asia, whereas the western part is by some called Europe, and by others Enea.«[18]
    Miersuae Chronicon (13th century) equates Vandals with Slavs.[19]
    Albert Crantz, historian (15th century), reports about Wandals or Wends, and says that they are Slavs, living as a single nation from Poland to Dalmatia. According to him, the mighty acts in France, Spain and Africa are ascribed to the Wends.[20]
    Marcin Bielski (16th century) says that Wandals was once the name for Slavs.[21]
    The Pomeranian chronicler Thomas Kantzow (1505-1542) writes that the »Slau(v)s and Wandals are the same thing / …/ just like the Germans are called differently – Germani, Teuthones, Alemanni.«: Original text: »Dan Slaui und Wandali ist ein Dinck / …/ gleich wie die Teutzschen werden oft on Unterschied geheissen Germani, Teuthones, Alemanni.«[22]
    Christophorum Entzelt von Saluelt (16. century) records ancient populousness of the lands east from the Elbe (Laba) river with Wends. At the same time he equates Veneti and Sclavenes.[23]
    Sebastian Münster, cartographer (16th century), mentions a once mighty nation on the East sea (Ostsee) named Vandals or Wends. He also reports on Wandals who settled regions in eastern Germany, where inhabitants are called Sclavs or Wends. Original text: »Mecklenburg-Pommern-Preussen: jtem Brandenburg und was dem Polenland zugelegen, alles Wandali geheißen und ihre Einwohner haben auch Sclaven oder Wenden geheißen.«[24]
    Antol Vramec, chronicler (16th century), writes in his chronicle for the year 928 the following: The Heneti, who name themselves Sloveni, were at that time knocked down in Germany.[25]
    Adam Bohorič, linguist (16th century), links Heneti, Vene(d)ti, Vinds, Vandals and Slavs together as a single nation.[26]
    Mavro Orbin (16th century) numbers Veneti, Vends, Vandals, Illyrians, Sarmatians … among Slavs.[27]
    The Chronicle of Brandenburg (16. century) emphasizes the mighty predecessors of Wends, the Vandals, who sacked Rome and Carthage, and mentions their king Genserich as the king of Vandals.[28]
    Johann Weichard Baron von Valvasor, historian, geographer (1689), wrote: »Wends and Sclavenes are one folk, Wandals and Wends one and the same nation.« (»Wenden und Sclaven seynd ein Volk, Wandalen und Wenden einerley Nation.[29]
    V. N. Tatiščev, ethnographer (17th -18th century), classifies the Heneti as Slavs, as well as the Vandalic or Vendenic state as the first known Slavic state.[30]
    A. L. Schlözer, historian (18th century), defended his thesis about Slavs originating from Illyrians and the Veneti.[31]
    Vasilij Trediakovski (18th century) classifies Dalmatians, Serbians, Bulgarians … among Vandals.[32]
    Davorin Trstenjak (19th century) wrote about the ancient Adriatic Veneti, who belonged to a Vindish-Slavic family. He accented their affinity with the Aremoric (Brittany) and Baltic Veneti.[33]
    In Helmolts Weltgeschichte (end of the 19th century) it is indicated, that the Veneti, Wends and Winds were actually ancestors of Slovenes, and that they used to settle the old roman provinces Vindelitia, Raetia, Noricum, Pannonia.[34]

  • Meski

    HISTORICAL QUOTES
    Homer (9th century B. C.) records in Iliad[1] the Veneti in Paphlagonia as Enetoi (the Greek did not know the letter v).
    Herodotus, historian (5th century B. C.), writes about Illyrian Veneti, about Veneti living around the lower stream of the Danube, and finally about Veneti inhabiting the Northern Adriatic territory.[2]
    Polibus (2th century B. C.) added to the description of events during the years 219 to 146 B. C., following: »The land to the Adriatic coast was mastered by another, very old folk, named Veneti … They speak a different language as the Celts, but what their habbits and their clothing is concearned, they differ from them only slightly /…/ Veneti and Gonomani were persuaded by Roman representatives, to join the Romans«.[3]
    Demetrius of Scepsis, grammarian, archeologist (2nd century B. C.), mentions the capital of the Veneti (Enea) in Troas (Asia Minor).[4]
    Strabo, historian, geographer (1st century B. C.), designates the (V)eneti in Paphlagonia as the major tribe moving towards Thrace (nowadays territory of Bulgaria) after the fall of Troy (Asia Minor).[5]
    Julius Caesar, historian (1st century B. C.), reports about the Veneti living in Gaul (Brittany).[6]
    Titus Livy, historian (1st century B. C.), describes how Veneti came up to the coasts of the (northern) Adriatic, also mentioning the river “Timava”, which flows through the duskiness of the Škocjan caves (Slovene Ti(e)ma means the darkness).[7]
    Pliny the Elder (1st century B. C.) talks about an extensive land, named Eningia, where Sarmatians, Venedi, etc. lived. He also mentions the Venetulani in central Italy.[8]
    Tacitus, historian (1st century C. E.), places Veneti on the border of Suebia together with Peucinians, Sarmatians and Fenns.[9]
    Ptolemy, geographer (2nd century), mentions exceedingly large nations – the (O)venedi on the whole coastal region of the Venetic gulf (The Baltic sea).[10]
    Emperor Julian (4th century) presents evidence of Veneti, who settled in the proximity of Aquilea (Italy).[11]
    Jordanes, historian (6th century), notes a numerous nation of Veneti, populating the area between north of Dacia (now Romania) and up to the Visla delta (the Baltic sea), who call themselves Slavs and Ants. (»termini Venetorum qui et Sclavi dicuntur.«)[12]
    In Vita s. Columbani[13] (7th century) (the Alpine) Veneti, who call themselves Slavs, are recorded.
    In the Fredegarius Chronicle (7th century) we can read about the Slavs designated as Vinedi.[14]
    Adam of Bremen, chronicler (11th century), mentions an extensive land Sclavania, settled by Winulians, who used to be called Vandals. The land could have been ten times bigger then Sachsen, especially if we include Bohemians (Czechs) and Polians, since they are not distinguishable from each other, nor by their appearance, or by their language.[15]
    In Denmark (from latest 12th century and until the year 1972) the title “King of the Vends” (Latin Vandals) was used for enthroning Danish kings.
    Helmold, historian (12th century), records a vast Slavic country, where the ancient Vandals are now named Wends or Winulians.[16]
    Wincenty Kadłubek / Vincent of Cracow, historian (12th century), affirms that Poles used to be called Vandals.[17]
    Heimskringla, the Chronicle of Norwegian kings(12th century) mentions, that the Black Sea »divides three parts of the earth, from which is the eastern part called Asia, whereas the western part is by some called Europe, and by others Enea.«[18]
    Miersuae Chronicon (13th century) equates Vandals with Slavs.[19]
    Albert Crantz, historian (15th century), reports about Wandals or Wends, and says that they are Slavs, living as a single nation from Poland to Dalmatia. According to him, the mighty acts in France, Spain and Africa are ascribed to the Wends.[20]
    Marcin Bielski (16th century) says that Wandals was once the name for Slavs.[21]
    The Pomeranian chronicler Thomas Kantzow (1505-1542) writes that the »Slau(v)s and Wandals are the same thing / …/ just like the Germans are called differently – Germani, Teuthones, Alemanni.«: Original text: »Dan Slaui und Wandali ist ein Dinck / …/ gleich wie die Teutzschen werden oft on Unterschied geheissen Germani, Teuthones, Alemanni.«[22]
    Christophorum Entzelt von Saluelt (16. century) records ancient populousness of the lands east from the Elbe (Laba) river with Wends. At the same time he equates Veneti and Sclavenes.[23]
    Sebastian Münster, cartographer (16th century), mentions a once mighty nation on the East sea (Ostsee) named Vandals or Wends. He also reports on Wandals who settled regions in eastern Germany, where inhabitants are called Sclavs or Wends. Original text: »Mecklenburg-Pommern-Preussen: jtem Brandenburg und was dem Polenland zugelegen, alles Wandali geheißen und ihre Einwohner haben auch Sclaven oder Wenden geheißen.«[24]
    Antol Vramec, chronicler (16th century), writes in his chronicle for the year 928 the following: The Heneti, who name themselves Sloveni, were at that time knocked down in Germany.[25]
    Adam Bohorič, linguist (16th century), links Heneti, Vene(d)ti, Vinds, Vandals and Slavs together as a single nation.[26]
    Mavro Orbin (16th century) numbers Veneti, Vends, Vandals, Illyrians, Sarmatians … among Slavs.[27]
    The Chronicle of Brandenburg (16. century) emphasizes the mighty predecessors of Wends, the Vandals, who sacked Rome and Carthage, and mentions their king Genserich as the king of Vandals.[28]
    Johann Weichard Baron von Valvasor, historian, geographer (1689), wrote: »Wends and Sclavenes are one folk, Wandals and Wends one and the same nation.« (»Wenden und Sclaven seynd ein Volk, Wandalen und Wenden einerley Nation.[29]
    V. N. Tatiščev, ethnographer (17th -18th century), classifies the Heneti as Slavs, as well as the Vandalic or Vendenic state as the first known Slavic state.[30]
    A. L. Schlözer, historian (18th century), defended his thesis about Slavs originating from Illyrians and the Veneti.[31]
    Vasilij Trediakovski (18th century) classifies Dalmatians, Serbians, Bulgarians … among Vandals.[32]
    Davorin Trstenjak (19th century) wrote about the ancient Adriatic Veneti, who belonged to a Vindish-Slavic family. He accented their affinity with the Aremoric (Brittany) and Baltic Veneti.[33]
    In Helmolts Weltgeschichte (end of the 19th century) it is indicated, that the Veneti, Wends and Winds were actually ancestors of Slovenes, and that they used to settle the old roman provinces Vindelitia, Raetia, Noricum, Pannonia.[34]

  • Oko

    Mogoče pa so bili Veneti Iliri?

  • Oko

    Mogoče pa so bili Veneti Iliri?

  • Meski

    Oko: Kaj pa če so oboji eno te isto in oboji predniki Slovanov, le drugače poimenovani? Kaj če je pojem Iliri samo rimsko poimenovanje plemen na vzhodni obali Jadrana? Vprašanja so in zato se iščejo odgovori, nič ni ”zapečeno”, kljub nekim trditvam in ”dokazanim” resnicam.

  • Meski

    Oko: Kaj pa če so oboji eno te isto in oboji predniki Slovanov, le drugače poimenovani? Kaj če je pojem Iliri samo rimsko poimenovanje plemen na vzhodni obali Jadrana? Vprašanja so in zato se iščejo odgovori, nič ni ”zapečeno”, kljub nekim trditvam in ”dokazanim” resnicam.

  • http://www.veneti.info Robert Petrič

    Hehe, prav zabavno je bilo brati prispevek g. Sadka, ki samo potrjuje moje mnenju o njegovi pomankljivi informiranosti na področju sodobnih zgodovinskih znanosti in sodobnih smernic “venetologije”.

    Uredništvu vnaprej sporočam, da bodo dobili moj odziv prav kmalu, če si ga bodo upali objaviti pa je drugo vprašanje.

    Meski, tile citati pa prav nič ne potrjujejo Sadkovega pisanja – le kako je to možno!??? ;)

  • http://www.veneti.info Robert Petrič

    Hehe, prav zabavno je bilo brati prispevek g. Sadka, ki samo potrjuje moje mnenju o njegovi pomankljivi informiranosti na področju sodobnih zgodovinskih znanosti in sodobnih smernic “venetologije”.

    Uredništvu vnaprej sporočam, da bodo dobili moj odziv prav kmalu, če si ga bodo upali objaviti pa je drugo vprašanje.

    Meski, tile citati pa prav nič ne potrjujejo Sadkovega pisanja – le kako je to možno!??? ;)

  • meski

    Pričakujem njegove dokaze proti.

  • meski

    Pričakujem njegove dokaze proti.

  • http://www.veneti.info Robert Petrič

    Rekel je, da se ne bo več javil. Pametno od njega!

  • http://www.veneti.info Robert Petrič

    Rekel je, da se ne bo več javil. Pametno od njega!

  • Bralec

    Hej, Veneti! Še malo pa mi boste ratali simpatični!?

  • Bralec

    Hej, Veneti! Še malo pa mi boste ratali simpatični!?

  • Samo mirno

    G. Sladek,moram vas pomilovati ,glede na svoje izvajanje,saj to je le nenehno ponavljanje iste zgodbe že skoraj 100 let.Venetologi niso bili zavrnjeni ampak ignorirani in šikanirani v svojem času iz političnih nagibov (G.Trstenjak, upam,da sem prav napisal).Dejstvo je ,da ko zahteva kdorkoli argumente za dokazovanje ti. uradne zgodovine, se vsi naši uradni razlagavci zgodovine umaknejo in užaljeno odidejo s prizorišča!Seveda se vrnejo na faksse,kjer še vedno in kar naprej drgnejo svoj prav in vlečejo mastne denarje.Vendar zgodovino je potrebno raziskati in jo napisati takšno,kot je v resnici bila!Zato se z vašo užaljeno politiko ne strinjam, predusem,pa ni z ničemer podkrepljena,Alternativa pa seveda išče in prav je tako!Preteklo je recimo 100 let in danes imajo veneti orožje, ki jih takrat niso imeli!

  • Samo mirno

    G. Sladek,moram vas pomilovati ,glede na svoje izvajanje,saj to je le nenehno ponavljanje iste zgodbe že skoraj 100 let.Venetologi niso bili zavrnjeni ampak ignorirani in šikanirani v svojem času iz političnih nagibov (G.Trstenjak, upam,da sem prav napisal).Dejstvo je ,da ko zahteva kdorkoli argumente za dokazovanje ti. uradne zgodovine, se vsi naši uradni razlagavci zgodovine umaknejo in užaljeno odidejo s prizorišča!Seveda se vrnejo na faksse,kjer še vedno in kar naprej drgnejo svoj prav in vlečejo mastne denarje.Vendar zgodovino je potrebno raziskati in jo napisati takšno,kot je v resnici bila!Zato se z vašo užaljeno politiko ne strinjam, predusem,pa ni z ničemer podkrepljena,Alternativa pa seveda išče in prav je tako!Preteklo je recimo 100 let in danes imajo veneti orožje, ki jih takrat niso imeli!

blog comments powered by Disqus
Preberite še
  1. Danes v Gogi Andreja Kopač

    Danes bo v Goginem salonu debata z Andrejo Kopač, in sicer o knjigi Izčrpavajoči ples (Andre Lepecki).  Jesenska branja in...

  2. ParkeXtreme: Objavljamo sporni prispevek “Ladko!”

    Objavljamo sporni prispevek, zaradi katerega je bilo zoper novinarsko in pisateljsko pero Damijana Šinigoja sprožen inšpekcijski postopek. In kasneje zakonito...

  3. Ob dnevu kulture – anketa med vodilnimi v kulturi(1): Andreja Pleničar

    Kultura v NM: dobro in hkrati izjemno negotovo Novomeška občina je s predlogom proračuna, ki bo sicer dokončno podobo dobil...