Novinarji Dolenjskega lista obtožujejo Janeza Janšo

Medtem, ko se novinarji Dolenjskega lista borijo za neodvisno in avtonomno slovensko novinarsko sceno, se domača tla vseskozi tresejo pod težo afer.

10. septembra je bila objavljena peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji. Še preden je prišla v javnost, jo je podpisalo 438 slovenskih novinark in novinarjev. Podpise sta zbrala novinar Večera Blaž Zgaga in novinar Radia Slovenija Matej Šurc, ki sta peticijo razposlala tudi več kot 320 tujim naslovnikom, med drugim tudi voditeljem držav članic EU, mednarodnim organizacijam in številnim tujim medijem. V peticiji novinarji obtožujejo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanje medijske svobode, novo vladno-gospodarsko garnituro pa cenzure in pritiska na novinarje. Vsebina peticije izraža nestrinjanje s trenutnim uravnoteženim, sproščenim in osvobojenim stanjem v slovenskih medijih, kjer je praksa vsebinskih popravkov člankov brez avtorjevega soglasja ali celo neobjava člankov, degradiranje, premeščanje, diskriminiranje, šikaniranje in odpuščanje novinarjev popolnoma običajen in legitimen pojav. In zanimivo, med podpisniki peticije je tudi deset novinarjev in članov uredništva Dolenjskega lista, vključno z odgovorno urednico.

Zanimivo seveda zato, ker neka druga analiza medijskega prostora na Dolenjskem kaže popolnoma drugačno sliko. Analiza medijskega prostora na Dolenjskem, ki je v celoti objavljena na Parkovi spletni strani pod rubriko O reviji Park, med drugim ugotavlja, da na lokalnem medijskem trgu prevladujejo bodisi mediji, ki zaradi dolgoletne monopolne vpetosti v lokalni prostor poročajo pomanjkljivo, včasih celo enostransko, in »mediji«, ki pod krinko novinarskih prispevkov objavljajo promocijska besedila, naročena s strani političnih skupin ali gospodarskih subjektov. Da je stanje lokalnih tiskanih medijev na Dolenjskem še posebno zaskrbljujoče. Da je za Dolenjski list, ki je dolgo časa bil edini tiskani medij na področju Dolenjske in ki pokriva zelo široko in raznoliko juhovzhodno regijo (Dolenjsko, Belo Krajino, Posavje) značilno, da se uredniška politika ni najbolje prilagodila novim razmeram po nastanku demokratičnega sistema in tržnega kapitalizma. Zaradi dolgoletne vpetosti v prostor, osebnih, poslovnih in političnih povezav ne opravlja »nadzorne« funkcije nad lokalnimi političnimi in gospodarskimi elitami, ki se prepogosto izognejo uravnoteženemu medijskemu opazovanju. Verjetno je škoda omenjati, da tudi dopisništva nacionalnih časnikov (Delo, Dnevnik, Večer) o dogajanju v dolenjski metropoli in na splošno o Dolenjski poročajo, milo rečeno, skopo, velikokrat pa iz javnosti nepoznanih razlogov izrazito enostransko.

Foto Boštjan Pucelj

Medtem, ko se novinarji Dolenjskega lista borijo za neodvisno in avtonomno slovensko novinarsko sceno, pa se domača tla vseskozi tresejo pod težo afer. Pa naj je na oblasti Alojz Muhič in ekipa ali Boštjan Kovačič in ekipa. Afer, kot so javni arhitekturni natečaj Novi trg, dvojna merila pri parkiranju in sponzorstvo parkirnih dovolilnic Komunale Novo mesto Mestni občini Novo mesto. Potem kandidatura Jožice Fabijan za mesto direktorice v knjižnici Mirana Jarca, iste Jožice Fabjan, ki je bila dolga leta alfa in beta Komunale Novo mesto in hkrati ena od osumljenk v razvpiti »aferi Komunala«, ki, kot vse afere do sedaj, ni doživela svojega epiloga na sodišču. Tu je še prenova Kandijske ceste, kjer celo sam župan ni bil obveščen o prometni zapori, dokler se mu pod oknom urada niso začele viti nepregledne kolone vozil čez Glavni trg. Ne smemo tudi pozabiti omeniti sedaj že legendarnega cvetličnega projekta, lepotnega tekmovanja Entente Florale Europe 2007, edinega tekmovanja, kamor se je naše mesto lahko prijavilo in osvojilo odlično tretje mesto in na podelitev bronaste plakete v Anglijo poslalo kar osemčlansko ekipo. Tu je še pedofilska afera v atletskem klubu Krka, ki jo raziskujejo nacionalni mediji in če pogledamo še malo ven iz metropole, giganstki boj mirnopeške opozicije in njenega liderja magistra Domna Rašlja, napram dolgoletnemu mirnopeškemu županu, prvaku SDS in njegovim strankarskim kolegom, ki jim je v desetletnem vladanju upelo spraviti svojo občino v obdobje nekam med kameno dobo in tovarišem Titom. In še bi lahko naštevali.

Praktično se ne spomnim afere ali zgodbe, ki bi jo sprožili v Dolenjskem listu, prav tako pa se tudi ne spomnim, da bi v zadnjih desetih letih kadar koli kakršnokoli afero, povezano z vladajočimi lokalnimi, nacionalnimi ali gospodarskimi elitami, pripeljali do zaključka. Seveda, za to je v resnici potrebno avtonomno in neodvisno preiskovalno novinarstvo. Za kritično misel ali, bog ne daj, preiskovalni članek so premalo samo vržene rokavice in pa res ažurno spremljanje napetega borznega dogajanja na novomeški tržnici.