Največja preiskava v zgodovini Potlača – Sponzor Komunala Novo mesto – Ivo Kuli in romska skupnost protestirata.

Po tistem, ko je občan A. S., znan tudi kot S. A., ki je bil zadnjih dvanajst le prijavljen na zavodu za zaposlovanje in je trenutno na prestajanju zaporne kazni, ker je na obrobju mesta potegnil svojo škarpo dobrih 7 cm in 3 mm v bankino javne ceste, torej v javno dobro, smo priča drugi največji gradbeni aferi v Novem mestu. Objekt Novi trg 6 razdvaja tako mnogoštevilno stroko kot maloštevilno javnost.

Gre za to, da je prejšnji občinski svet pod vodstvom takratnega LDS objektu NT 6 število etaž nad zemljo povečal s štiri na osem, poleg tega pa je sprostil določilo v zvezi z bruto etažno površino objekta.

Ali če povemo malo manj strokovno, v prejšnjem mandatu je občinski svet pod taktirko mladih kolegov in nekoliko starejših prijateljev iz LDS izvedel klasični nateg ljudstva.

Posebej velja omeniti, kako zelo izigrano in prizadeto se počuti tudi maloštevilna krščanska ločina v mestu, v Društvu Novo mesto pa že napovedujejo enodnevno gladovno stavko brez toplega obroka. Oboji bodo lahko po novem občudovali Kapitelj le še s treh strani neba.

Vse skupaj so še dodatno začinili pri Upokojenskem listu, pri katerem se jim je, potem ko so vrgli rokavico in potem ko so podpisali še šesto peticijo ta mesec, zapisalo, da za vsem skupaj stoji nihče drug kot nekdanji župan Veliki Mag Boško Don Kova. In ne samo to, ampak tudi to, da za Velikim Kovo stoji tudi njegov sin Mali Kova, ki bo kot tihi partner Elektroinštalacije, d. d., dejansko gradil sporni objekt NT 6.

Pri Potlaču si seveda v tem letnem času ne moremo privoščiti, da bi naokoli metali rokavice, zato smo vzeli mikrofon in oba akterja kar naravnost povprašali o sporni zadevi. Pogovarjali smo se v enem izmed kafićev v njuni večinski lasti Triglav v Novem Pazarju v južni Srbiji. Ker smo odvisen časopis, nam je potne stroške in dnevnice prijazno sponzoriral največji sponzor v mestu, tj. Komunala Novo mesto.

Ali drži informacija, da ste ravno vi želeli osem- in ne štirinadstropne stavbe?

Don Kova: Vsi, ki me poznajo, vedo, da je to čista laž. Tisti, ki trdi nasprotno, je zrel za trajno hospitalizacijo. Osemnadstropna stavba na Novem trgu je zame simbol tistega, proti čemur se borim že celo življenje. Zame je to simbol bolehnega, majhnega, ubogega in pritlikavega novomeškega duha. Nikoli ne bi podprl česa takega.
Mali Kova: Res je.

Toda vi ste predlagali in podpisali amandma (v tem trenutku me je Don Kova energično prekinil, lepo negovan moški obraz poznih srednjih let, na katerega so se lepo risale brazde razburljivega in bogatega življenja, je kar naenkrat dobil grozeč videz) …

Don Kova: Seveda, ker nisem imel izbire. Ali naj bi dopustil, da se na tako prestižni in v vseh pogledih profitabilni lokaciji gradi hiška iz treh nadstropij + mansarda. Le kdo pri zdravi pamet bi hotel to kupiti, no, morda Zarja in nihče drug več. Razumete, s tem, da smo povišali objekt za štiri etaže, smo vsaj malo dvignili ceno, pripeljali spodobnega investitorja, kar vam lahko garantira tudi moj sin, ki je tihi večinski lastnik firme, ki bo gradila. Kot vedno sem tudi takrat delal v dobro Novomeščanov. In ali sem kriv, če sem tudi jaz Novomeščan in je bilo potem takem to dobro tudi zame in mojega sina, ki je tudi Novomeščan. V tem primeru smo vsi profitirali, eni več, drugi še več.
Mali Kova: Res je.

Toda ali niste malo prej trdili, da si niste želeli osemnadstropne stavbe?

Don Kova: Ravno to vam poskušam razložiti, in, če sem iskren, v vašem primeru to ni ravno lahko. Naj ponovim še enkrat, nikoli si nisem želel osemnadstropne hiške. Ves čas sem se prizadeval za dvanajst-, dvajset- ali petintridesetnadstropni nebotičnik. In v Novo mesto bi mimogrede kapnilo dvanajst, dvajset ali petintrideset milijončkov EUR. Zakaj nam ne bi bilo nebo meja, ne pa temelj neke grde, stare in v vseh pogledi povprečne cerkve. S tem, da smo prisiljeni graditi tako majhno stavbo, smo izgubili vsi. Eni več, drugi še več.
Mali Kova: Lačen sem. Slišal sem, da so v Moskvi odprli novo restavracijo. Mogoče bi šla pogledat.
Don Kova: Je naša?
Mali Kova: Ne, mi jo oddajamo – ugodno, he, he, he.
Don Kova: Dobrota je sirota heh, heh, heh, khkh, še ste tu?

Še sem tu, samo še nekaj bi vas vprašal (v tem trenutku me je Don Kova drugič prekinil, toda njegov lepo negovani moški obraz poznih srednjih let in urejenih obrvi ni imel več grozečega izraza) …

Don Kova: Poslušaj, sinko, sedaj moram jesti, toda kljub temu vam bom povedal še moj življenjski moto, in to zastonj, kar je, kot veste, v teh časih prava redkost plemenite velikodušnosti. Denar je boljši kot revščina; če ne zaradi drugega – že samo iz finančnih razlogov.
Mali Kova: Res je, heh, heh, heh …