Delitvena bilanca: Mestna občina Novo mesto vrača udarec

Mestna občina nam je posredovala odgovore na naša vprašanja v zvezi z delitveno bilanco med MONM in novonastalima občinama Straža in Šmarješke Toplice. O tem smo pisali že v članku Težave delitvijo ali s samim sabo (povezava). Župan MONM se je tudi odzval na izjave Bernardke Krnc, ki je za zamudo pri delitvi premoženja okrivila novomeško občinsko upravo.

Županja občine Šmarješke Toplice, Bernardka Krnc je namreč zatrdila, da je odgovornost, da razdelitev premoženja še ni izpeljana, povsem na strani Mestne občine Novo mesto. Šmarješka županja pravi, da do razdelitve ni prišlo enostavno zato, ker na novomeški občini nimajo vzpostavljenih vseh evidenc o celotnem premoženju bivše novomeške občine. Pravi, da so strokovne službe MO Novo mesto pripravile tri predloge delitvene bilance, ki pa še zdaleč ne vsebujejo popisa vsega premoženja, kot bi moralo izhajati iz bruto bilance novomeške občine na dan 31. december 2006, kar je osnova za pravično razdelitev premoženja med vse tri občine. Krnčeva še pravi, da sta obe novoustanovljeni občini, Straža in Šmarješke Toplice, Mestni občini Novo mesto predložile njihov predlog delitvene bilance, ki izhaja iz bruto bilance MO Novo mesto na dan 31. 12. 2006 in iz sprejetega delitvenega ključa že septembra, a praktično do druge polovice oktobra še vedno niso prejeli nikakršne povratne informacije z novomeške občine. Županja Šmarjeških Toplic pravi, da sta glavna razloga nerešenega problema slaba urejenost evidenc premoženja in obveznosti na novomeški občini ter njeno počasno delo.

Muhič: “Zahteve novih občin bodo povzročile nelikvidnost proračuna za nekaj let”

Alojz Muhič odgovarja: »Mestna občina Novo mesto je proučila predlog delitve premoženja, ki sta ga posredovali občini Straža in Šmarješke Toplice. Predlog izhaja iz bruto bilance Mestne občine Novo mesto na dan 31. 12. 2006, vendar v predlogih ni upoštevano načelo teritorialne delitve, ki jo opredeljuje zakon. Mestna občina Novo mesto se načeloma strinja, da je osnova delitve bruto bilanca, vendar je potrebno vključiti tudi obveznosti, ki naj bi jih novoustanovljene občine prevzele. Prav tako poudarjam, da je v poslovnih knjigah Mestne občine Novo mesto evidentirano celotno premoženje občine na dan 31. 12. 2006. Vse občine so sprejele Zaključni račun proračuna za leto 2006, v katerem so podatki natančno razkriti in tudi pojasnjeni. Nadzorni odbor je pripravil tudi Poročilo o nadzoru Zaključnega računa proračuna Mestne občine Novo mesto za leto 2006, s katerim se je seznanil občinski svet in nanj tudi ni imel pripomb. In nenazadnje še to: občini Straža in Šmarješke Toplice z delitvijo premoženja nalagata Mestni občini veliko obveznost, ki je v nobenem primeru ne more sprejeti, saj to pomeni večletno nelikvidnost proračuna.«

Odgovori MO NM

Kako trenutno poteka postopek delitve premoženja med občinami Novo mesto, Straža in Šmarješke Toplice?

Postopek delitve premoženja je v fazi usklajevanja. Mestna občina Novo mesto je v začetku septembra pripravila in občinam Straža ter Šmarješke Toplice ponudila predlog delitve premoženja bivše občine v treh različicah. Občini sta vse tri zavrnili in pripravili konec septembra svoja predloga delitve. Po prvih ocenah je takšen predlog za Mestno občino Novo mesto nesprejemljiv, zato mestna občina predlaga še dodatna pogajanja.

Kaj so vzroki, da delitev premoženja med občinami še ni končana?

Vzrok je predvsem v oblikovanju obveznosti, ki jih bo po delitvi morala prevzeti Mestna občina Novo mesto. To pomeni plačilo v denarju in obremenitev proračuna za naslednje leto ali naslednja leta. Razkorak v obveznostih je v dogovarjanju med občinami prevelik. Obveznosti v pretekli delitvi leta 1998 med občinami so bile znatno nižje, kot jih sedaj zahtevata občini Straža in Šmarješke Toplice. V preteklosti je občina Dolenjske Toplice dobila 954.579 € ali 4,73 % premoženja občine, občina Žužemberk 1.248.558 € ali 6,18%, občina Mirna Peč 763.457 € ali 3,78 % premoženja občine. Zahtevek občine Straža je 8,71% in občine Šmarješke Toplice 7,3 %. Ob takšnih zahtevkih bo financiranje v mestni občini močno okrnjeno, predvsem to velja na področju investicijskih vlaganj.

Ali neizvedena razdelitev premoženja vpliva na delovanje novomeške občine? Kako?

V tem trenutku neizvedena razdelitev premoženja vpliva na delovanje le pri zadolževanju. Pozitivno soglasje za prodajo stvarnega premoženja od novonastalih občin pričakujemo v kratkem.

Kdaj je bil konstituiran aktualni novomeški občinski svet?

Odgovor je dostopen na spletni strani Mestne občine Novo mesto (občinski svet, zapisnik 2. seje sveta).

Kakšna je bila vrednost premoženja MO Novo mesto po premoženjski bilanci ob delitvi občine?

Vrednost premoženja na dan 31. 12. 2006 je bila 33.556.387.396 SIT ali 140.028.323,30 €.

Kakšna so bremena premoženja občine?

Bremena premoženja občine izhajajo iz obrazložitev zaključnega računa proračuna Mestne občine Novo mesto za leto 2006.

Župan Muhič je dejal, da je MO Novo mesto na področju naložb zaradi nerešene delitvene bilance blokirana. Katere naložbe želi župan Muhič realizirati pa jih zaradi nerešene delitvene bilance ne more?

Občina nadaljuje z izvajanjem naložb, ki so bile na dan 31. 12. 2006 že v teku. To pomeni, da zagotavlja sredstva za investicije, kljub temu, da bo po delitveni bilanci nek javni zavod razdeljen na sovlagateljske deleže. Kar pomeni, da morata tudi novonastali občini prevzeti del obveznosti. Občina v tem trenutku na nekaterih področjih »kreditira« novoustanovljeni občini. Postavlja pa se vprašanje, na kakšen način in kdaj bo lahko občina izterjala sredstva, vložena v investicijo, v primeru določitve soustanoviteljskih deležev. Ker občina ne more najemati kreditov in sklepati leasingov, ne more realizirati npr. obnove Vrtca Otočec, čistilne naprave za pitno vodo na črpališču Jezero ipd.

Župan Muhič je na novinarski konferenci dejal, da občina zaradi nerešene delitvene bilance ne more razpolagati s premoženjem občine. Ali to pomeni, da župan ne more izvrševati Letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem oziroma kje točno župan vidi problem v zvezi s tem?

Župan lahko razpolaga s stvarnim premoženjem le z danim soglasjem občin, sprejetim na seji občinskih svetov.

Zakon omogoča upravljanje s premoženjem na območju posamezne občine, če ima občina za to soglasje drugih občin. Ali je MO Novo mesto ostale občine v posameznih primerih prosila za tako soglasje? Kdaj je to storila, v katerih primerih in kakšen je bil v posameznih primerih odziv ostalih dveh občin?

Mestna občina Novo mesto je občini zaprosila za soglasje 3. 10. 2007, in sicer za razpolaganje s stvarnim premoženjem občine v skladu s sprejetim Letnim programom prodaje stvarnega premoženja občine za leto 2007. Postopki prodaje posameznih nepremičnin se v letu 2007 niso izvrševali, razen za nepremičnine, ki so bile vključene v Letni program prodaje stvarnega premoženja občine za leto 2006, postopek prodaje pa se je začel že v letu 2006.

Župan Muhič je nedavno navedel tudi, da občina zaradi nerešene delitvene bilance ne more najemati dodatnih kreditov. Kolikšen kredit in za kaj želi župan Muhič dodatno najeti?

Res je. Občina se ne more zadolževati, dokler ni sprejet sporazum o delitvi premoženja. Kredit bi bil namenjen financiranju investicij na področju cestne infrastrukture.

Kakšne so trenutne obveznosti občine iz naslova kreditov?

Občina je v letu 2001 najela dolgoročni kredit v višini 410.000.000 SIT. Sredstva so bila namenjena za obnovo Knjižnice Mirana Jarca (1. faza). Obveznost za neodplačani del kredita znaša 282.444.368 SIT ali 1.178.619,46 €.

V letu 2002 je najela dolgoročni kredit v višini 230.000.000 SIT za prenovo mestnega jedra, za komunalno opremljanje in programe v krajevnih skupnostih. Obveznost za neodplačani del kredita znaša 168.666.675 SIT ali 703.833,56 €. Oba dolgoročna kredita sta bila najeta za dobo 15 let.

V obveznost zadolževanja pa štejejo tudi izdana soglasja podjetju Komunala d.o.o., ki jih je sprejel občinski svet, in sicer za kreditiranje okoljskih naložb, gradnjo kanalizacije Srebrniče ter gradnjo čistilne naprave Šmarješke Toplice. Skupni znesek izdanih soglasij znaša 2.626.914,37 €.

Katere obveznosti iz pogodb iz preteklega obdobja ima župan Muhič v mislih, ko jih omenja kot »breme iz preteklega obdobja«?

Stanje obveznosti do dobaviteljev iz preteklega obdobja je na dan 31. 12. 2006 znašalo 3.085.746 EUR. Od tega je višina že zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev znašala 1.455.974 EUR, ki so bile plačane v letu 2007.

Plačilo neplačanih zapadlih odhodkov iz sklenjenih pogodb iz preteklih let je znašalo 181.254 EUR in se nanaša na plačilo obveznosti za leto 2006 iz naslova obveznosti delitvene bilance za občino Mirna Peč in nakup delnic podjetja Zarja od podjetja Novoles.

Občina že vsa leta vodi tudi projekte, ki se vijejo skozi več proračunskih let (npr. knjižnica, gradnja šol, cest itd) in ki prehajajo tudi iz mandata v mandat. Zakaj župan Muhič vidi to dejstvo kot breme?

Edino breme je po županovem mnenju ravno to, da investicije še niso zaključene.

Glede na to, da občine niso uspele v z zakonom določenem roku s sporazumno razdelitvijo premoženja, in je posledično premoženje razdeljeno skladno z 51.c členom Zakona o lokalni samoupravi, nas zanima, zakaj župan Muhič še vedno ni posredoval občinskemu svetu v sprejem akta, s katerim bi ta ugotovil premoženje občine.

Občine se v tem trenutku še dogovarjajo o razdelitvi premoženja. V kolikor se med seboj dokončno ne bo mogoče sporazumeti med občinami, bo občinskemu svetu posredovan akt v skladu z 51.c členom Zakona o lokalni samoupravi.