Ry Cooder, My Name Is Buddy, Nonesuch/Nika 2007

Ob zadnjem albumu ameriškega kitarista, tradicionalista in folklorista Ryja Cooderja smo zapisali, da si je po vseh njegovih študijskih izletih v indijsko, afriško in predvsem kubansko izročilo, vnovič želeti nekaj glasbe, ki jo je na osnovi izročila ameriške avtentične glasbe izvajal in snemal v sedemdesetih in delno v osemdesetih letih. Kaže, da je nekaj podobnega ugotovil sam, saj njegov novi album prinaša ravno tako glasbo, zraslo iz korenin amerikane in snovanja velikih ameriških pripovedovalcev Ledbellyja, Woodyja Guthrieja, Petea Seegra ipd. Cooder je tudi ugotovil, da so se zlagane ameriške vrednote zadnjih let znašle v slepi ulici. Meni, da je prišel čas, ko je treba prevetriti obdobje ameriške depresije tridesetih let, ko je po številnih gospodarskih zablodah nastajal temelj sodobne ameriške družbe, in to ravno na hrbtih in skozi zgodbe danes pozabljenih malih ljudi.
Cooder tako v ameriški nekoliko zamolčani podeželski zgodovini išče zapostavljene vrednote. Te prihajajo na dan skozi pripoved mačka Buddyja, miška Leftyja in žabona pridigarja Toma Toada. Vse pesmi, razen dveh izročilnih, je napisal Ry Cooder, podložil jih je z izvirno ameriško glasbo, od podeželskega pripovednega bluesa, do bluegrassa, tex-mexa, rhythm and bluesa, gospela, folka, kubanskega sona, jazza, boogieja in irskih vplivov, na koncu je vnesel celo ščepec skope elektronike. Ob glasbi se zdi, da gre tudi za pregled nad Coodrovim dosedanjim delovanjem, saj smo skozi glasbene teme spremljevalci njegove glasbe poti. Kar je pri tem početju najbolj razveseljivo, je Coodrovo glasbeno zlitje, svojevrsten višek njegovega snovanja.
Izvedbe te izredno kakovostne glasbe se je Cooder lotil z nekaterimi znanimi sodelavci in ikonami določenih zvrsti. Na plošči se pojavljajo: Pete Seeger, Paddy Moloney, Flaco Jimenez, Mike Seeger, Terry Evans, Bobby King, Jon Hassell itd., pomemben soustvarjalec je bil Coodrov sin Joachim. Ploščo odlikuje tudi dovršeno izdelan in opremljen ovitek.

Delo 5 / Oblika 5