Delitvena bilanca občin: Težave z delitvijo ali s samim sabo

Velika večina občin, ki so morale sprejeti delitveno bilanco, je to že storila, prav tako pa je pred zaključkom delitveni sporazum med Krškim in Kostanjevico. Številne občine so pri tem aktivno sodelovale s službo vlade za lokalno samoupravo, kjer pravijo, da je hitra in sporazumna delitev v interesu vseh, saj občina sicer ne more najemati kreditov in pridobivati evropskih sredstev. V Podgorju, kot kaže, trma prevladuje nad razumom. 

Županja Šmarjeških Toplic Bernardka Krnc in župan Straže Alojz Knafelj zavračata obtožbo novomeškega župana, češ da novi občini spreminjata dogovorjeni ključ delitve. B. Krnc pravi: Glavni razlog je seveda pri MO NM, ki ima pomanjkljivo urejene evidence premoženja in obveznosti ter počasne strokovne službe. S tem se strinja tudi Alojz Knafelj, ki pravi: »Do zamude je prišlo, ker še ni točnega seznama in vrednosti premoženja skupne občine, ki bo predmet delitve. Strokovne službe mestne občine Novo mesto so počasne in imajo neurejene evidence.« MO NM nam kljub večkratnim pozivom ni uspela posredovati svojih stališč.

V letu 2006 sta iz dela novomeške občine nastali občini Šmarješke Toplice in Straža, ki morata z Mestno občino Novo mesto razdeliti nekdaj skupno premoženje. O poteku postopka delitve premoženja je na svoji septembrski novinarski konferenci govoril tudi novomeški župan Alojz Muhič. Ta je za krivca nedokončanega postopka razdelitve premoženja med tremi občinami obtožil kar občini Straža in Šmarješke Toplice, dejal je, da ti občini ne pristajata več na kriterije, za katere so se pred tem skupaj dogovorili. Županja občine Šmarješke Toplice Bernardka Krnc kakor tudi župan Straža Alojz Knafelj soglasno zavračata obtožbo in odgovornost nalagata na Mestno občino Novo mesto. Zanimivo je, da novomeška občina ravno nesprejetje delitvene bilance vidi kot razlog zastoja v projektih občine, obenem pa ne izkoristi vseh zakonskih možnosti, da bi presekali blokado.

Na to opozarjajo tudi na službi vlade za lokalno samoupravo (SLVR), ki sicer nima nobenih pristojnosti, da bi lahko občine prisilili k sprejetju delitvene bilance. Po podatkih SLVR je od od 17 delitvenih primerov rešenih že 12, pred vrati pa je tudi rešitev trinajstega primera. Med rešenimi primeri na žalost ni novomeškega:

»Poudarjamo, da je smiselno opraviti delitev premoženja čim prej in korektno, da se lahko občine zadolžijo, se prijavljajo na razpise za pridobitev evropskih sredstev ter tako težijo k razvoju. Sicer pa so občine po večini premoženje že razdelile. SVLR je v mnogih primerih delitve sodeloval s svetovanjem – Gornja Radgona, Apače, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž, Ormož in Mokronog-Trebelno. Še vedno pa sodeluje s Kostanjevico na Krki , ki je z občino Krško v zadnji fazi dogovora. V začetku julija 2007 smo obiskali tudi MO Novo mesto, kjer je bil skupni sestanek z obema novima občinama v zvezi z delitvijo premoženja.«

Kot kaže, sestanek ni zalegel, saj novomeške občine še vedno niso razdelile premoženja, prav tako pa nihče od vpletenih ne vidi skorajšnjega konca zapletov. In kakšne so zakonske možnosti občin? Ureditev premoženjskopravnih vprašanj med občinami po preoblikovanju njihovih območij ureja Zakon o lokalni samoupravi. Odločitev o načinu sporazumne razdelitve premoženja sprejmejo občinski sveti v šestih mesecih po konstituiranju. To se je v našem primeru tudi zgodilo. Občinski sveti NM, Straže in Šmarješke Toplice so, kakor jim je nalagala zakonodaja, odločitev o načinu delitve premoženja sprejeli maja oziroma junija. Vsi so se odločili, da je splošni ključ delitvenega razmerja število prebivalcev, sicer pa se premoženje deli tudi po legi, namreč tako, da je njegov lastnik občina, na območju katere nepremičnina leži.

Taka odločitev občinskega sveta bi morala biti podlaga za konkretni sporazum, s katerim se po vrstah premoženja določijo deleži posamezne občine in način izvrševanja ustanoviteljskih pravic. Sporazum morajo sprejeti župani vpletenih občin v treh mesecih po odločitvi občinskega sveta. To se v predpisanem roku še ni zgodilo. Toda ravno zaradi tega, da občine ne bi bile talke lastnih sporov, je zakonodaja predvidela izhod iz situacije. V kolikor občine ne razdelijo premoženja sporazumno, se na podlagi zakona šteje, da je premoženje med novo in prejšnjo občino razdeljeno z dnem ustanovitve nove občine. Pri tem zakon navaja tudi ključ, po katerem se premoženje razdeli.
Muhič je na novinarski konferenci, na kateri je izrazil nezadovoljstvo nad doseženim v prvi petini svojega mandata – in za ta neuspeh našel razlog ravno v nesprejeti delitveni bilanci -, sosednji občini obtožil, da sta spremenili dogovorjeni ključ delitve.

Županja občine Šmarješke Toplice Bernardka Krnc se na Muhičeve besede ostro odziva in zatrjuje, da je odgovornost, da razdelitev premoženja še ni izpeljana, povsem na strani Mestne občine Novo mesto. Tudi Alojz Knafelj trdi enako. Šmarješka županja pravi, da do razdelitve ni prišlo enostavno zato, ker na novomeški občini nimajo vzpostavljenih vseh evidenc o celotnem premoženju nekdanje novomeške občine. Pravi, da so strokovne službe MO Novo mesto pripravile tri predloge delitvene bilance, ki pa še zdaleč ne vsebujejo popisa vsega premoženja, kot bi moralo izhajati iz bruto bilance novomeške občine na dan 31. december 2006, kar je osnova za pravično razdelitev premoženja med vse tri občine. Krnčeva še pravi, da sta obe novi občini, Straža in Šmarješke Toplice, Mestni občini Novo mesto predložile njihov predlog delitvene bilance, ki izhaja iz bruto bilance MO Novo mesto na dan 31. 12. 2006 in iz sprejetega delitvenega ključa že septembra, a praktično do druge polovice oktobra še vedno niso prejeli nikakršne povratne informacije z novomeške občine. Županja Šmarjeških Toplic pravi, da sta glavna razloga nerešenega problema slaba urejenost evidenc premoženja in obveznosti na novomeški občini ter njeno počasno delo. Županja Šmarjeških Toplic je Muhiča zbodla še z mislijo, da se poraja vprašanje, ali je v novomeški občinski upravi res preveč zaposlenih glede na to, s kako (počasno) dinamiko se odvijajo aktivnosti glede delitvene bilance, priprave zaključnega računa, proračuna občine in pomoči novima občinama.

Na Mestno občino Novo mesto smo naslovili številna vprašanja v zvezi z delitveno bilanco, vendar jim na našo žalost v več kot tednu dni ni uspelo odgovoriti na naša vprašanja.

***

Kako se deli premoženje občin po zakonu o lokalni samoupravi?

Nepremično in premično premoženje

Nepremično premoženje, grajeno javno dobro in javna infrastruktura pripadejo občini, na območju katere ležijo, razen če v celoti služijo izvrševanju obveznih gospodarskih javnih služb druge občine – v tem primeru pripadejo tej občini;

Nepremično premoženje, ki je po predpisih o lastninjenju družbene lastnine postalo premoženje krajevnih skupnosti ali njihovih pravnih naslednikov, postane premoženje občine, na območju katere leži oziroma njihovih ožjih delov v skladu s statutom občine;
Premično premoženje, ki je namenjeno uporabi nepremičnine ali izvajanju dejavnosti, ki ji nepremičnina služi, postane premoženje občine, na območju katere leži nepremičnina.

Posamezno občino bremenijo tudi vsa bremena premoženja iz prejšnjih treh točk, ki ji je pripadlo.

Za izvedbo razdelitve premoženja sprejme občinski svet akt, s katerim na podlagi premoženjske bilance in popisa ugotovi premoženje občine. Akt občinskega sveta je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Premoženjske pravice, denarna sredstva in vrednostni papirji ter bremena

Premoženjske pravice, denarna sredstva in vrednostni papirji ter bremena, ki niso nastala zaradi financiranja izgradnje ali pridobitve premoženja, se razdelijo v sorazmerju s številom prebivalcev obeh občin. Za izvedbo razdelitve sprejmejo župani sklep in ga izvršijo.

Ustanoviteljske pravice in obveznosti ter kapitalske pravice

Ustanoviteljske pravice in obveznosti ter kapitalske pravice do javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter pravice in obveznosti iz koncesijskih in drugih pogodbenih razmerij se uredijo tako, da:

• občina postane ustanoviteljica javnih zavodov in prevzame pravice in obveznosti do javnih zavodov ter izvajalcev, ki po koncesijski ali drugi pogodbi, v skladu z mrežo javnih služb, opravljajo dejavnosti, ki jih mora občina zagotavljati, samo na njenem območju in za njene prebivalce;

• občine postanejo soustanoviteljice javnih zavodov ter skupaj prevzamejo pravice in obveznosti do javnih zavodov ter izvajalcev, ki po koncesijski ali drugi pogodbi, v skladu z mrežo javnih služb, opravljajo dejavnosti, ki jih mora občina zagotavljati, na celotnem območju in za vse prebivalce prejšnje občine. Vsaka ustanoviteljica ima pravico in dolžnost po skupnem javnem zavodu, koncesijski pogodbi ali drugi pogodbi zagotavljati izvajanje dejavnosti na svojem območju ter sodelovati v upravljanju in obveznostih do javnega zavoda, koncesionarja ali pogodbenika, v sorazmerju s številom svojih prebivalcev v skupnem številu prebivalcev;

• občina postane ustanoviteljica in lastnica javnega kapitala v javnih podjetjih, javnih skladih in agencijah, ki je bil v lasti prejšnje občine, oziroma vstopi kot edina pogodbena stranka v koncesijsko ali drugo pogodbo, če javno podjetje, javni sklad, agencija, koncesionar ali drug pogodbenik izvaja javno službo in druge naloge v skladu z zakonom ali predpisom prejšnje občine samo za njene prebivalce oziroma samo na njenem območju;

• občine postanejo soustanoviteljice javnih podjetij, javnih skladov in agencij ustanovljenih za izvajanje javnih služb in drugih nalog v skladu z zakonom ali predpisom prejšnje občine za območje prejšnje občine, oziroma vstopijo kot pogodbene stranke v koncesijska in druga pogodbena razmerja ter skupaj prevzamejo pravice in obveznosti do javnih podjetij, javnih skladov in agencij, koncesionarjev in drugih pogodbenikov. Vsaka ustanoviteljica ima pravico in dolžnost po skupnem javnem podjetju, javnem skladu, agenciji, koncesijski pogodbi ali drugi pogodbi zagotavljati izvajanje dejavnosti na svojem območju ter sodelovati v upravljanju in obveznostih do javnega podjetja, javnega sklada, agencije, koncesionarja ali pogodbenika, v sorazmerju s številom prebivalcev v skupnem številu prebivalcev. V istem razmerju postanejo občine tudi lastnice idealnih deležev javnega kapitala javnega podjetja, javnega sklada ali agencije, ki je bil v lasti prejšnje občine;

• nepremičnih in premičnih stvari, ki so namenjene izvajanju dejavnosti in z njimi upravlja javni zavod ali javno podjetje, ni mogoče fizično deliti.

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skupnih javnih zavodih, javnih podjetjih, javnih skladih in agencijah ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo občinski sveti udeleženih občin skupni organ, ki ga sestavljajo župani v skladu z določbama četrtega in petega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi.