Župan Muha postal nova cvičkova princesa

Škandalozno, senzacionalno, uravnoteženo! – Zaradi majhne zamude katastrofa – Lepa in tudi pametna pa še znana povrhu – Romska skupnost protestira

Na letošnjem tednu cvička se je zgodilo nekaj povsem nepredvidenega. Nekdanjega novomeškega župana Alojza Muho je petčlanska komisija namreč soglasno izvolila za novo cvičkovo princeso. In še več, nekdanji župan je krono in lento sprejel brez vidnih zadržkov, vidno ganjen z rdečo solzo v očeh, s solzo v barvah dolenjske kislice.

Pa pojdimo po vrsti. Uradni del letošnjega Tedna cvička bi se moral začeti ob 17. uri, in sicer ravno z razglasitvijo cvičkove princese. Dekleta so nestrpno čakala na razglasitev rezultatov. Kot smo izvedeli iz zaupnih virov, je žirija že določila zmagovalko – to naj bi postala Sonja Žagar. A se je zaradi nepredvidenega zapleta začetek razglasitve zavlekel za celih 15 minut. V tem vmesnem času je prišlo do nenadne spremembe odločitve žirije, ki se je odločila, da rdečo lento podeli novomeškemu županu, poleg tega pa se je odločila, da bo podelila celo nagrado za prvo in drugo spremljevalko – to sta postala oba podžupana, Igor Prhljaj in Ivan Žar.

Kot vedno v primerih, ko sumimo, da je prišlo do nepravilnosti, je Potlač naredil temeljito preiskavo dogodka in odkril razloge za nenavadno in šokantno odločitev žirije, ki je nesojeno zmagovalko Žagarjevo pripeljala na rob obupa.

Skratka, kaj se je dogajalo v tistih spornih petnajstih minutah? Medtem ko je žirija zaradi nepredvidene zamude čakala na začetek protokola, je nekdo – temeljita novinarska preiskava je pokazala, da je deloval po navodilih novomeškega kvaziopozicijskega trojčka Levi Car, Franci Kocina in Tado di Kapo – zamenjal sodček s cvičkom, ki je bil na mizi, okoli katere so sedeli člani žirije, s sodčkom čistega refoška. Člani žirije so nadaljevali svoj temp pitja – kozarček na osebo/minuto, ne da bi opazili, da pijejo vino in ne dolenjske kislice (refošku je bila dodana posebna kisla snov, ki je okus približala cvičku).

V nekaj minutah so člani žirije postali povsem pijani. Po desetih minutah se jim je zdelo, da je popolnoma logično, da lento podarijo najlepšemu med župani, pristnemu meščanu in častnemu podeželanu, lovcu – ki je poleg vsega še velik ljubitelj dolenjske kaplje.

Množica, ki je prisebnost izgubila že nekoliko prej, je lahko le navdušeno zaploskala, le v nekje v daljavi pa se je – izgubljen v rjovenju množice – slišal glas užaloščenega dekleta. Malega človeka je spet povozila gospodarsko-politična-cvičkova elita.